V spomin in opomin na vojno

Nekdanji taboriščniki, njihovi sorodniki, borci in ostali, ki so se želeli pokloniti spominu na žrtve nacizma in fašizma, so se danes zbrali v spominskem parku pod Ljubeljem, kjer je bila v času druge svetovne vojne podružnica nemškega koncentracijskega taborišča Mauthausen. "Tu smo zato, da se grozote druge svetovne vojne ne bi nikdar več ponovile," jih je nagovoril tržiški župan Borut Sajovic, ki meni, da se iz zgodovine doslej nismo naučili dovolj, saj se nasilje in vojne še vedno ponavljajo.

"Ni naša naloga, da se pri vsaki najdbi kosti spremo, ampak da spoštujemo žrtve in zgodovino," je opozoril Sajovic in pojasnil, da vojna niso zmagovalci in poraženci, pač pa opustošenje, mrtvi, ranjeni in sirote. "Naša naloga pa je, da jasno in glasno poudarimo dejstva. Ve se namreč, kdo je bil napadalec, kdo okupator, kdo je bil za žico in kdo je bil osvoboditelj," je še poudaril tržiški župan in požel aplavz zbranih. Ocenil je, da je sedanji trenutek v slovenski politiki, ko "skubimo Sovo in preimenujemo letališča", slabo porabljen.

62. obletnica osvoboditve ljubeljske podružnice zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen je na žalno komemoracijo pritegnila več ljudi kot zadnja leta. Na slovesnost so prišli še živeči interniranci različnih koncentracijskih taborišč, med njimi pa je bil tudi eden izmed dveh še živečih internirancev ljubeljskega taborišča iz bivše Jugoslavije Franc Vidmar. Jugoslovani so namreč predstavljali manjšino internirancev v ljubeljski podružnici, kamor so Nemci iz Mauthausna preselili številne Francoze, Italijane, Poljake, Čehe in Ruse, da bi zgradili ljubeljski predor.

Slovesnosti so se zato udeležile tudi delegacije iz vseh držav, katerih državljani so kot politični zaporniki na slovenski ali avstrijski strani Ljubelja gradili predor. Predstavniki francoske delegacije so poudarili: "Naš kontinent je danes videti pomirjeni. Mi pa vemo, kako malo je potrebno, da se mir zruši in koliko človečnosti je potrebno za demokracijo in svobodo". Zato današnja slovesnost ni bila le komemoracija ampak tudi zastavitev svobode, človečnosti in, če bo potrebno, tudi boja.

Italijanska delegacija je poudarila, da so številni taboriščniki in borci v drugi svetovni vojni žrtvovali svoje življenje, da se dogodki iz tega obdobja ne bi ponovili nikdar več. Vendar so danes v svetu še vedno prisotni nasilje in vojne: "Zato še vedno kličemo: smrt vsem fašizmom, svoboda narodu." Pozivu je pridružila tudi podpredsednica avstrijskega zveznega sveta Anna Elisabeth Haselbach, ki je poudarila: "Nikoli več ponižanja, rasizma, nasilja in vojne".

Zastopniki internirancev posameznih koncentracijskih taborišč in predstavniki borčevskih organizacij, ki so s svojimi prapori opozorili na pomen svobode in povezanosti evropskih narodov, so položili vence v monumentalno areno z okostnjakom in napisom J'accuse - Obtožujem. Ta je bil postavljen v spomin in opomin na več tisoč trpečih in več sto umrlih v ljubeljskem taborišču ter na ostale grozote, ki so bile storjene v drugi svetovni vojni.

Tudi letos prireditev ob dnevu izgnancev v Brestanici

Društvo izgnancev Slovenije pa je imelo pri zbirnem taborišču za izgon Slovencev v Brestanici pri Krškem ob gradu Rajhenburg osrednjo slovesnost ob dnevu izgnancev, 62. obletnici vrnitve iz izgnanstva ter zmage nad fašizmom in nacizmom. Tokratnega srečanja naj bi se udeležilo okrog 5000 udeležencev.

Minister za obrambo Karl Erjavec kot slavnostni govornik izpostavil, da ima sedanja vladna koalicija pozitiven odnos do prizadevanj društva, obenem pa se je zavzel tudi za nadaljnjo podporo društvu pri reševanju vprašanj vojne škode. Erjavec je ob tem poudaril, da se bo zavzel tudi za obnovo grajskih hlevov ob gradu Rajhenburg v smislu ohranitve tega kulturnega spomenika.

Predsednica društva Ivica Žnidaršič je poudarila, da so tudi v sedanjem času v društvu začudeni nad posameznimi spreminjanji zgodovinskih dejstev, zato pričakujejo odgovorno ravnanje slovenske vlade. Ta odgovornost se nanaša predvsem na dokončno opredelitev države, kdo je bil med drugo svetovno vojno žrtev in kdo agresor.

Erjavec je dejal, da vlada podpira prizadevanje društva, da se reši vprašanje odškodnin za gmotno škodo, ki so jo povzročili okupatorji med drugo svetovno vojno. Vprašanje se nanaša predvsem na rešitev materialne vojne škode oz. vprašanje vračila nepremičnin. Erjavec je izgnancem ponudil tudi podporo za reševanje pokojninskih in socialno zdravstvenih pravic.

Minister za obrambo je danes izgnance označil kot prve množične žrtve druge svetovne vojne, kot pa je poudaril, jim prejšnja država tega ni priznavala v zadostni meri. Del svojih pravic ter moralno zadoščenje so s statusom žrtev vojnega nasilja, po mnenju Erjavca, izgnanci dobili šele v samostojni Sloveniji.

Prireditve so se udeležili izgnanci, begunci, prisilni delavci in druge žrtve vojnega nasilja, navajajo v omenjenem društvu. V izgon iz brestaniškega zbirnega centra je po podatkih društva odšlo več kot 63.000 Slovencev. Letos mineva 66 let od izgnanstva ter 62 let od vrnitve izgnancev in beguncev.

Združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor je na športnem letališču v Skokah pri Mariboru v počastitev bližnjega dneva državnosti pripravilo srečanje veteranov. Slavnostni govornik je bil načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman, ki je povedal, da je položaj veteranov s spremembami zakona o veteranih kar dobro urejen, a zakon ne more rešiti vsega, je poročal Radio Slovenija. "Veterani nekako ostajajo v ozadju vseh teh dogajanj razvoja države, sodelovanja v različnih organizacijah in podobno. Danes se redko vprašamo, ali so vsi tisti fantje, ki so takrat poprijeli za orožje, danes v službah, so zdravi, imajo skrbi, težave. Verjetno bo treba v prihodnosti tudi znotraj veteranske organizacije tem problemom posvetiti največ pozornosti," je povedal Gutman.