Inšpektorji mižali, da ne bi videli?

Lani so na protikorupcijski komisiji prejeli prijavo o sumu korupcije v enem od javnih zavodov, je za 24ur.com povedal pomočnik predsednika komisije Bečir Kečanovič. Javil pa se jim je tudi delavec istega zavoda, ker mu je odgovorna oseba le nekaj mesecev pred redno upokojitvijo odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je nasprotoval ravnanjem, s katerimi so povezana omenjena kazniva dejanja.

Kečanovič je pojasnil, da so sume kaznivih dejanj prijavili policiji, odpoved delovnega razmerja uslužbenca pa so prepustili delovnemu inšpektoratu. Ta je kljub številnim pisnim dokazilom prijavitelja ugotovil, da v primeru ni bilo storjenih nepravilnosti in da je bila odpoved upravičena. Inšpektorat naj bi tako odločitev sprejel kljub temu, da z odpuščenim delavcem ni navezal nobenega stika. Komisija je nato za odgovor zaprosila še drugostopenjski organ. Odgovoril je glavni predstojnik inšpektorata, njegov odgovor pa je bil enak prvostopenjskemu.

Omenjeni inšpektorat naj bi med obravnavo primera pristojnost prelagal tudi na Inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, ki pa je odgovorila, da nima pristojnosti v tej zadevi. Kečanovič pravi, da je delovni inšpektorat to tudi vedel, saj medsebojne pristojnosti poznajo. Zato sklepa, da je v tem primeru nekdo želel pridobiti na času.

Primer noseče uslužbenke prav tako brez epiloga

Primer suma kršitev dolžnega ravnanja delovne inšpekcije je komisija ugotovila tudi v zvezi s prijavo oziroma pobudo delavke med nosečnostjo, ki je prijavi predložila izjavo o ravnanjih delodajalca, zaradi katerih izraža bojazen, da bodo negativno vplivala tudi na njeno nosečnost. Ugotovitve delovne inšpekcije, da ravnanje delodajalca ni sporno, tega niti z eno besedo ne omenjajo, kar prijavitelj, v tem primeru sindikat, upravičeno razume kot razlog za sum, da inšpekcija navedb delavke o ravnanju delodajalca, ki ima tipična znamenja kršitev dostojanstva delavcev in zakonite dolžnosti delodajalca, da zagotovi človeka vredno in dostojno delovno okolje, sploh ni preverjala.

Dvakrat odpuščene inšpektorat za delo ni obravnaval?

Tudi neka delavka, ki je bila dvakrat odpuščena z istega delovnega mesta, čeprav je pristojno sodišče pri prvi odpovedi ugotovilo, da je bila odpoved nezakonita, je primer prepustila komisiji, saj je ugotovila, da se inšpekcija za delo na njeno prijavo ni odzvala, čeprav je iz njenih navedb jasno, da gre za prekršek, za katerega je delovna inšpekcija pristojna.

Problem prelaganja tudi splošen

Na komisiji opozarjajo tudi na splošen problem sistemskega odklanjanja med inšpekcijskimi službami. Delovna razmerja namreč pokrivajo delovna inšpekcija, inšpekcija za sistem javnih uslužbencev, na obrambnem ministrstvu in v policiji pa to počneta tudi notranji inšpekcijski službi, a paradoks je, da slednji niti nimata pooblastil, da bi to počeli, nadaljuje Kečanovič. Tako tudi na sistemski ravni nastaja kaotično stanje. Na to želimo pokazati na konkretnem primeru, pa tudi na splošni ravni. Gre za izjemna tveganja za varstvo človekovega dostojanstva, saj inšpekcije prelagajo primere ena na drugo.

Komisija tudi poudarja, da se na inšpekciji za sistem javnih uslužbencev z inšpekcijskim delom ukvarja le ena oseba, v njeni pristojnosti pa so primeri vse javne uprave. Načelno mnenje po besedah Kečanoviča apelira tudi na pristojne ministre in ministrstva, naj odpravijo probleme, do katerih prihaja na sistemski ravni.