Igra oblakov in sonca tudi v začetku novega tedna: nestanovitno vreme nagaja kmetom

Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in večinoma suho. Popoldanske plohe bodo malo verjetne, kakšna lahko nastane predvsem na območju Julijskih Alp. Še bo pihal veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje dnevne od 18 do 23, ob morju do 25 stopinj, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Razvoj vremena je negotov. Predvidoma se bo nad srednjo Evropo in Balkanom v višinah še zadrževal razmeroma vlažen in nestabilen zrak.

V torek bo pretežno oblačno. Pojavljale se bodo padavine, deloma kot plohe in nevihte. Nekoliko hladneje bo. 

V sredo bo sprva precej jasno, sredi dneva in popoldne pa bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami.

Več o vremenu si lahko prebere tukaj ...

Večina nasadov brez protitočne zaščite in namakanja

V Sloveniji je bilo lani proti toči zaščitenih 11 odstotkov nasadov, kar je predstavljalo 31 odstotkov površine intenzivnih sadovnjakov. Namakanih je bilo 16 odstotkov ali 15 odstotkov celotne površine. V zadnjih letih se je najbolj povečala površina, zasajena z orehi, ki se je zavihtela na drugo mesto. Na prvem ostajajo jablane.

Kot ugotavlja statistični urad, se je sestava sadnih vrst v intenzivnih sadovnjakih v zadnjih petih letih spremenila. Zmanjšala se je površina, zasajena z jablanami, hruškami, breskvami in nektarinami, povečala pa površina z lupinastim sadjem. Pri teh se je površina, zasajena z orehi, skoraj podvojila, orehi pa so rasli na 340 hektarjih.

Površina, zasajena z jablanami, hruškami, breskvami in nektarinami, ki sodijo med najpogostejše sadne vrste, se je od leta 2012 zmanjšala za 482 hektarjev. Nasadi breskev in nektarin so se denimo v zadnjih 15 letih skrčili za več kot polovico, tako da so jih lani obdelovali na 282 hektarjih.

Med koščičastim sadjem se je v zadnjih petih letih povečala površina, zasajena z marelicami, sledile so češplje, slive in češnje. Površina, zasajena z višnjami, se je skrčila skoraj za polovico. Površina, zasajena z jagodičastim sadjem, se je medtem povečala skoraj za petkrat.

Jabolka rastejo na 2355 hektarjih intenzivnih sadovnjakov, v katerih raste skoraj sedem milijonov dreves. Povprečen nasad meri nekaj več kot hektar, z gostoto zasaditve okoli 2850 dreves na hektar. Večina jablan je cepljena na šibkorastočo podlago M9 in je gojena v obliki vitkega vretena. Med sortami še vedno prevladujejo idared, zlati delišes, gala in jonagold.

Hruške so lani rasle na 203 hektarjih intenzivnih sadovnjakov, v katerih je bilo nekaj manj kot 450.000 dreves. Večina hruškovih dreves je cepljena na kutine in prav tako gojena v obliki vitkega vretena. Več kot polovica vseh dreves je sorta viljamovka, sledita sorti konferans in abate fetel.

Večji del površine, zasajene z intenzivnimi sadovnjaki, leži v vzhodni Sloveniji, v njej pa izstopa predvsem podravska statistična regija, v kateri je skoraj 30 odstotkov vse površine, zasajene z intenzivnimi sadovnjaki. Sledita ji posavska in savinjska regija.

V zahodni Sloveniji je največ nasadov v goriški regiji, sledi ji obalno-kraška regija. Zadnji po površini intenzivnih nasadov sta zasavska in koroška statistična regija. Skupaj predstavljata odstotek vse površine, zasajene z intenzivnimi sadovnjaki.