Kje so razlogi za majsko muhavost?

Na vreme pri nas vplivajo cikloni in anticikloni, zračni vrtinci, ki nastajajo na stiku dveh temperaturno različnih zračnih mas. Ciklon je območje nizkega zračnega tlaka. Na severni polobli se vrti v nasprotni smeri urinega kazalca. V njem se zrak dviga, kar nam prinaša nestabilno vreme. Anticiklon pa je območje visokega zračnega tlaka. Vrti se v smeri urinega kazalca. Zrak se spušča in suši in takrat smo v pričakovanju sončnega vremena.

Anticiklon je običajno povezan s toplo zračno maso. Včasih pa se zgodi, da se nad anticiklonom na višini okoli pet kilometrov nad tlemi zadržuje hladen zrak. To povzroči nastanek vrtinca, tako imenovanega višinskega ciklona, ki ga pogosto imenujemo tudi višinsko jedro hladnega zraka. Takrat zrak pri tleh kroži v smeri urinega kazalca, v višinah pa v nasprotni smeri, kar pomeni, da imamo kljub visokemu zračnemu tlaku slabo vreme. Kasneje se lahko ciklonsko kroženje zraka vzpostavi tudi pri tleh.

Cikloni nastajajo na tako imenovani polarni fronti. To je meja med hladnejšo polarno in bistveno toplejšo subtropsko zračno maso. Temperaturna razlika med polom in ekvatorjem je posledica dejstva, da sončni žarki padajo na zemeljsko površje pod kotom, ki je močno odvisen od geografske širine. Pri tem polarni predeli prejmejo bistveno manj toplote kot predeli okoli ekvatorja.

Po zaslugi ohlajanja severne poloble se pozimi polarna fronta pomakne proti jugu, poleti pa zajema višje geografske širine. Zaradi velike temperaturne razlike med obema območjema v ozkem pasu ob polarni fronti prevladujejo močni zahodni vetrovi. Sama fronta pa ni ravna črta, temveč se ves čas premika in valovi. To je vzrok, da se vreme pri nas hitro spreminja.  Nastajajo tako imenovane doline in grebeni. V dolinah se hladen zrak spušča daleč proti jugu, v grebenih pa se topel zrak vzpenja proti severu.

Včasih se del doline v višinah odcepi in nastane samostojna krožna tvorba, ki jo imenujemo višinsko jedro hladnega zraka. Kot že ime pove, je zrak v njem hladnejši od okolice. Pod njegovim vplivom se topel zrak pri tleh dviga v območje hladnejšega zraka. Na stiku toplega in mrzlega zraka tako nastaja kopasta oblačnost in iz nje plohe in nevihte. In ko je temperaturna razlika med toplim in mrzlim zrakom večja, je tudi ozračje nestabilno in s tem se verjetnost za nastanek ploh in neviht poveča.

Vpliv višinskega ciklona je seveda odvisen od letnega časa. Spomladi in poleti je njegov vpliv največji nad kopnim, jeseni pa nad morjem, ki je v tistem delu leta toplejše od kopnega. Ključno vlogo torej igra temperatura podlage. Toplejša kot je podlaga, večji vpliv ima višinski ciklon.

Ker je višinski ciklon izločen iz zahodnega zračnega toka, se pogosto kaotično giblje, poplesava sem ter tja in lahko tako dalj časa vpliva na vreme pri nas. Njegovo gibanje je težko predvidljivo, zato so v takih primerih vremenske napovedi pogosto napačne. Še posebej slabo vreme je na robovih višinskega ciklona. Zaradi šibkih višinskih vetrov so padavine pod vplivom tega zračnega vrtinca zelo razpršene in se neurejeno premikajo.

Razlog za spremenljivo vreme v tem tednu je višinsko jedro hladnega zraka, ki se je iznad Atlantika spustilo v zahodno Sredozemlje in se pomaknilo proti našim krajem. Tu se je združilo z drugim hladnim višinskim jedrom, ki pa se nam je približalo iznad vzhoda Evrope. Zrak v združenem jedru se sedaj le počasi ogreva in pomika proti severovzhodu. To pomeni, da se vreme pri nas tudi ob koncu tedna še ne bo povsem ustalilo. Predvsem ob popoldnevih bodo še nastajale krajevne plohe in nevihte.