Glas ljudstva s predlogi za reševanje zdravstva: uvedli bi francoski model

Član iniciative in nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber je dejal, da je ministrstvo za zdravje doslej pripravilo le en ukrep, s katerim direktno naslavlja sedanjo krizo v zdravju. To je Zakon za stabilizacijo zdravstva, ostale ukrepe je Keber označil za "mešanje megle".

Ob tem je navedel, da je konec leta 2022 v primerjavi z letom prej na pregled čakalo 40.000 bolnikov več, skupaj kar 120.000. Po Kebrovih besedah gre to delno pripisati posledicam epidemije covida-19, vendar se je lani tudi zmanjšalo število storitev, saj so v javnih bolnišnicah obravnavali 15.000 bolnikov manj, medtem pa so jih zasebniki obravnavali 3000 več. V javnem sektorju je bilo nadalje opravljenih 60.000 manj prvih pregledov, pri zasebnikih pa 27.000 več, je med drugim naštel Keber. 

V iniciativi so zato spisali novele treh zakonov, z dvema od njih želijo odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nadomestiti s pravičnejšim sistemom, ki so ga nedavno uvedli tudi v Franciji. Ob tem je navedel, da je Slovenija po mednarodnih primerjavah trenutno šele na 86. mestu po indeksu pravičnosti zdravstvenega zavarovanja, saj tisti z najnižjimi dohodki v odstotkih plačujejo trikrat več kot tisti z najvišjimi dohodki.

Z zakonsko pobudo želijo uvesti kombinirani francoski model, ki se zgleduje po t. i. Beveridgevem in je po mednarodnih primerjavah najboljši. Keber je navedel, da bi po predlogu 99 odstotkov upokojencev plačevalo manj od sedanje premije dopolnilnega zavarovanja, manj bo plačevalo tudi 89 odstotkov zaposlenih, saj da ukrep uvaja sorazmerno obdavčitev.

S tretjim Zakonom o nujnih ukrepih pa želijo v iniciativi zagotoviti stabilnost zdravstvenega sistema, na način, da se dodatna sredstva, namenjena zdravstvu, usmerijo v porabo za najbolj nujne posege, za prve preglede in za tiste, ki so najbolj ranljivi ali rizični, je pobudo predstavila članica iniciative Katarina Rotar.

S pobudo želijo ustaviti kadrovsko plenjenje po javnih zavodih, ki so trenutno dojeti kot kadrovski bazen za koncesionarje in zasebnike, ter sprožiti pripravo nove koncesijske pogodbe, ki bo dopuščala manj manipulacij in izigravanja, je med drugim dejala Rotarjeva.

Član iniciative Jaša Jenull je ob tem poudaril, da gre za osnutke zakonov, ki so jih sicer pripravili na podlagi razpoložljivih informacij in s sodelovanjem stroke in deležnikov v zdravstvenem sistemu, vendar njihovo pripravo razumejo kot odprt proces, v katerem si želijo dopolnitve javnosti.

Poslanci koalicijskih poslanskih skupin Svobode, SD in Levice so se članom iniciative zahvalili za njihov angažma in konstruktivne predloge. Tamara Kozlovič (Svoboda) je dejala, da bodo v sodelovanju z iniciativo in drugimi strokovnjaki lahko pripravili reformo in "nastavili pot javnemu zdravstvu". Damijan Zrim (SD) je dejal, da se koalicija sestaja vsak četrtek in spremlja zakonodajo, ki jo pripravljajo na ministrstvu. Dodal je, da so vrata poslanske skupine SD za iniciativo vedno odprta. Miha Kordiš (Levica) pa je ocenil, da je najbolj žgoča točka javne razprave na področju zdravstva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, to vprašanje pa bodo po koalicijski časovnici odprli v aprilu in "konceptualno načeloma zaprli še pred zaključkom poletja".

Ministrstvo za zdravje je v odzivu zapisalo, da sledijo zavezam in časovnici, pod katere se je podpisalo 53 poslancev koalicije. "Tako bosta ta petek predlog Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in predlog zakona za strukturno prenovo ZZZS, ki sta prva koraka prenove zdravstvenega sistema, poslana v javno obravnavo."

Poglavitni cilj prenove zdravstvenega sistema je učinkovit javni zdravstveni sistem, ki vsakomur omogoča pravočasen dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, so še poudarili.