200 milijonov evrov za zdravstvene domove, kdo bo gradil?

Tri novogradnje – Jarše, Metelkova in Rudnik – v prestolnici

Odhodi družinskih zdravnikov (26), odpovedi zaposlenih (161), pomanjkanje družinskih zdravnikov, pediatrov, zdravstvene nege, zapiranje enot (Polje in Jarše), dolge kolone pred bežigrajskim zdravstvenim domom na eni strani in načrti župana Zorana Jankovića na drugi – prestolnica bo dobila tri nove zdravstvene domove – Jarše, Rakovnik in Metelkova.  

Župan Janković je pojasnil, da so za Zdravstveni dom Jarše vložili vlogo za gradbeno dovoljenje, a se je zataknilo. Iz dveh blokov so namreč vložili zahtevo po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča na zemljišču, kjer je zdaj 11 parkirnih mest. "Imeli smo sestanek z vsemi krajani in smo jim povedali, kje bo novih 19 parkirnih mest. Dogovor je bil, da do konca tega meseca zahtevo umaknejo. Če se to zgodi v naslednjem tednu, potem dobimo gradbeno dovoljenje za ZD Jarše, kar pomeni, da gremo lahko aprila v razpis za izbor izvajalca, ki bi lahko začel delo v drugi polovici poletja, avgusta. Rok gradnje je od 13 do 15 mesecev." 

Nov dom v Jaršah naj bi poleg tega obsegal lekarno, ki v stari stavbi zdravstvenega doma sicer še zmeraj deluje, četrtni center, dnevni center za starejše in prostor za mlade.

Na severovzhodnem delu ob Metelkovi ulici, kjer je bilo včasih urejeno začasno parkirišče in testiranje za covid-19, bo občina gradila ZDL Metelkova – z garažno hišo v dveh kletnih etažah. Janković računa, da bi gradbeno dovoljenje dobili konec leta. Nov ZDL Metelkova bo vključeval tudi Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog. Končan naj bi bil leta 2024. 

Poleg tega pa na občini načrtujejo rušenje zdravstvenega doma na Rakovniku, ki spada pod enoto Rudnik in gradnjo novega – projekt bo predvidoma zaključen leta 2025. Kaj bo realizirano, tako Janković, je odvisno od pridobivanja gradbenih dovoljenj in morebitnih pritožb. 

In kakšno je trenutno stanje v zdravstvenem domu v prestolnici? V sedmih enotah doma, vključno s Splošno nujno medicinsko pomočjo, ki ima prostore v UKC Ljubljana, ima hudo prostorsko stisko. Potrebovali bi dodatne prostore za razvojne ambulante, centre za duševno zdravje, zdravstvenovzgojne centre, fizioterapije, tudi za zdravstveno varstvo odraslih, specialistične ambulante. "Večina zdravstvenih domov je bila zgrajena pred več desetletji, v določenih enotah je že bila delno izvedena energetska sanacija. Vsekakor pa je energetska sanacija v celoti nujna, ta v ZD Ljubljana poteka postopoma in v sodelovanju z občino," pojasnjujejo v ljubljanskem domu. 

Ljubljanska občina je med vsemi mestnimi občinami v preteklosti največ namenjala za zdravstvo, v 15 letih dobrih 41 milijonov evrov. V zadnjih štirih letih je bila večja pridobitev prizidek k enoti ZDL Bežigrad in obnova enote, ki je s tem pridobila večje in sodobno opremljene prostore. Celotna vrednost projekta je znašala 7,5 milijona evrov.

Načrtujejo prizidek, ki bi dom razbremenil za tretjino

V Zdravstvenem domu Medvode zaradi hude prostorske stiske, ki se najbolj kaže v ambulantah za splošno medicino, načrtujejo prizidek in obnovo doma, pojasnjuje direktor doma in družinski zdravnik Rajko Vajd. "V zadnjih 10 letih se je timu pridružila še diplomirana medicinska sestra, zdravstveni domovi pa so bili grajeni 40 let nazaj za tim dveh zaposlenih na ambulanto in je praktično strokovno ter učinkovito delo zdaj onemogočeno." Ambulante družinske medicine imajo razpršene po celem domu. "Kjer sta bili ena ali dve prosti pisarni, smo naredili ambulante, saj so potrebe precejšnje in je veliko opredeljenih pacientov. Diplomirane medicinske sestre pa delo v referenčnih ambulantah opravljajo v oddaljenih pisarnah stran od ambulant svojih zdravnikov."

Prizidek bo velik okoli 1500 kvadratnih metrov, obsegal bo klet, pritličje in prvo nadstropje. S tem bi obstoječi dom, ki bi po novem meril 4000 kvadratnih metrov, razbremenili skoraj za tretjino, ocenjuje Vajd. Dolgoročno načrtujejo, da bi z 10, 11 timi pokrili potrebe skoraj 18 tisoč prebivalcev občine Medvode. V prizidku bo prostore dobila tudi lekarna, ki je zdaj v bližini doma ni. Predvidena pa je tudi obnova celotnega doma. Cilj je, pravi Vajd, da v roku štirih, petih let pridejo do sodobnega zdravstvenega doma.

Občina Medvode je objavila razpis za pripravo projektne dokumentacije oz. izbor projektanta. "Javno naročilo je objavljeno že četrtič, saj prva tri niso bila uspešna. V prvem nismo prejeli nobene ponudbe, v drugem in tretjem primeru pa so ponudbe presegale razpoložljiva finančna sredstva," pojasnjujejo na medvoški občini. Investicijo ocenjujejo na 4,3 milijona evrov. "Upamo, da bo ministrstvo ponovno objavilo razpis za sofinanciranje vlaganj v primarno zdravstvo in da bomo na razpisu uspešni. V najbolj optimističnem scenariju bi bila gradnja lahko zaključena v letu 2026."

200 milijonov za primarno raven?

Občine so kot ustanoviteljice zdravstvenih domov zadolžene za infrastrukturo, država pa je zadolžena za obseg programov, financiranje in kadre. V obdobju od 2013 do 2022 je država v primarno zdravstvo investirala slabih 12 milijonov evrov. V skladu z Zakonom o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031 pa je za investicije na primarni ravni predvidenih 200 milijonov evrov. 

Januarja lani je bil še pod Janševo vlado objavljen razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni. Bilo je izbranih 34 projektov občin v višini 23,7 milijona evrov. Na ministrstvu načrtujejo nov razpis do konca marca tega leta. Šest občin – Šentrupert, Vitanje, Mozirje, Videm, Ilirska Bistrica in Ivančna Gorica – je počrpalo sredstva v celoti, je sredi februarja na seji Odbora za zdravstvo v Državnem zboru pojasnil Aleš Šabeder, ki je na čelu Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. 

Direktor Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica Boštjan Plešec nam je pojasnil, da so sredstva porabili za izgradnjo prizidka. V prizidek so preselili ambulante družinske medicine, referenčne ambulante, diagnostični laboratorij in fizioterapijo. 

"Investicija je bila zelo pomembna za zdravstveni dom, saj je rešila prostorsko stisko, ki je bila v Ilirski Bistrici. Istočasno pa so se sprostile prostorske kapacitete za pripravo satelitskega urgentnega centra v domu in ostale dejavnosti. Menim, da so takšne investicije pomembne za lokalno raven, saj občine same nimajo dovolj sredstev za izvajanje tako velikih investicij na primarni ravni. Seveda bi rabili še več tega denarja, če ga bi bilo na voljo, saj so nepremičnine stare in oprema je stara," dodaja Plešec. Plešcu pritrjujejo na občini. "Želeli bi si še več tovrstnih razpisov in tudi večji delež sofinanciranja države." Celotna investicija je znašala dobre tri milijone evrov, prek razpisa je občina Ilirska Bistrica dobila nekaj več kot milijon evrov. 

V zdravstvenem domu primanjkuje prostora za širitev Zdravstveno-vzgojnega centra v Center za krepitev zdravja, specialistične ambulante in satelitski urgentni center, ki naj bi ga v Ilirski Bistrici dobili. Stare in dotrajane prostore imajo šolski in otroški dispanzer ter ginekološka ambulanta. 

Investicij na primarni ravni v preteklosti skoraj ni bilo

V večini zdravstvenih domov investicij zelo dolgo ni bilo, pravi Vajd. "So večji domovi, ki so dobili urgentne centre in so imeli v zadnjih 10 letih vsaj te adaptacije, drugače pa so se delali manjši prizidki. Na novo zgrajen ali obnovljen dom je redkost, predvsem zaradi tega, ker je to zelo velika investicija."

Za Občino Medvode so razpisi za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo zelo pomembni, saj brez zunanjih virov takšnega projekta verjetno ne bi mogli izvesti. "Občina Medvode se nahaja neposredno ob prestolnici in se sooča z velikimi pritiski priseljevanja, pri čemer občina z lastnimi proračunskimi sredstvi ne more slediti potrebam osnovne infrastrukture s področja družbenih dejavnosti." 

Vratar v zdravstveni sistem

Če primarna raven funkcionira, je manjši pritisk na sekundarno in terciarno raven zdravstvenega varstva, ocenjuje Vajd. "Je vratar v zdravstveni sistem. Zdravnikom iz ambulante družinske medicine odtehta večji del obravnave pacientov."

Ministrstvo je lastnik študentskega zdravstvenega doma. Bo tudi železniškega?

Železniški zdravstveni dom pod isto streho na Celovški 4 združuje primarno in sekundarno raven prek koncesije. Največ opravijo ultrazvočne dejavnosti, nevrologije, dermatološke ambulante, ortopedske in tako dalje. Prvotno je bil namenjen preventivnim pregledom in zdravstvenemu varstvu železničarjev in se je v 90. letih transformiral. Poleg te enote Celovški dom deluje še na petih enotah.

Zdravstveni dom bistvenih vlaganj doslej ni doživel, ocenjuje Peter Bohinec, predstavnik odnosov z javnostjo. "Sam prostor postaja ozko grlo zdravstvenih storitev, nujna je adaptacija, širitev, da bo lahko zdravstvena storitev strokovna, varna in še bolj dostopna pacientom." A zdravstevni dom ni v lasti ljubljanske občine, ampak državnih Slovenskih železnic, ki pa z vlaganjem v dom nimajo nič, pojasni direktor Matej Kolenc. "Odkar vodim zdravstveni dom, se je pričelo s posodobitvami opreme, prostorov in vlaganjem v kadre, pri čemur se celotno financiranje zagotavlja iz ustvarjenih prihodkov oz. rezultatov dela. Ustanovitelj k temu ne prispeva ničesar. ŽZD Ljubljana posluje dobro in stabilno, z dobičkom, vzpostavlja stimulativno poslovno okolje, vse s ciljem, da pacientom zagotavlja ažurno dostopnost zdravstvenih storitev, ki jih opravlja." 

Zdravstveni dom je eden največjih koncesionarjev pri nas, sodi na deveto mesto po višini prejetih sredstev iz zdravstvene blagajne. Leta 2022 je prejel 5,3 milijona evrov iz obveznega zavarovanja in 1,5 milijona evrov iz dopolnilnega. 

Kot smo razkrili pred dnevi, je bil zdravstveni dom predmet poželenja že prejšnjih vlad, predvsem ker se nahaja na elitni lokaciji, sedaj pa so stekli začetni pogovori, da bi lastnik doma postalo ministrstvo za zdravje, enako, kot je lastnik Zdravstvenega doma za študente. 

V Mariboru gradijo novo zdravstveno postajo

Zdravstvene postaje, v katerih delujejo, so potrebne obnove, pravi Aleksander Jus, strokovni direktor Zdravstvenega doma Maribor. Skupaj z Mestno občino Maribor gradijo novo zdravstveno postajo na Taboru, v pripravi je tudi izgradnja nove postaje na Teznem, v letošnjem letu bodo nadzidali dom na Ulici talcev, ki bo služil za potrebe ambulant družinske medicine. "Za kakovostno zdravljenje pacientov je potrebna tudi ustrezna infrastruktura, torej tako prostori za bivanje pacientov kot opravljanje same zdravstvene dejavnosti."

Na občini pojasnjujejo, da je vrednost postaje Tezno v velikosti 6700 kvadratnih metrov ocenjena na 24 milijonov evrov, načrtujejo prijavo na razpis ministrstva. 

V zadnjih letih so v mariborskem domu pridobili program CT diagnostike, za katero so skupaj z občinami ustanoviteljicami zagotovili obnovljene prostore, podobno je za področje magnetne resonance. "Na področju ambulant družinske medicine moramo prav tako zagotoviti dodatne prostore za time, ki si jih želimo še razširiti, da lahko pripomoremo k zagotovitvi zadostnega števila timov družinske medicine za vse občane," dodaja Jus. Širili so tim Centra za krepitev zdravja, zato so dodatno dozidali obstoječi objekt na Vošnjakovi. Center za duševno zdravje pa trenutno gostuje v prostorih, ki jih je kot nadomestne zaradi izgradnje nove Zdravstvene postaje Tabor zagotovila mariborska občina. "Če nam primanjkuje prostora za izvajanje dejavnosti, se odločimo tudi za začasni najem ustreznih prostorov, vse iz razloga, da omogočimo pacientom kar največjo dostopnost do zdravstvenih storitev."

Mariborska občina je v zadnjih 10 letih v investicije v zdravstvu vložila približno šest milijonov evrov – investicija v prostore okulistike v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, izgradnja Fiziatrije v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor (1,9 milijona evrov), odkup stavbe, kjer se trenutno nahaja stara Zdravstvena postaja Tezno, in investicijsko vzdrževanje objektov.