Minister Bešič Loredan želi odkupiti zemljišče ob Soči, kjer bo zasebna bolnišnica

Septembra lani smo v rubriki Dejstva razkrili, da bo ob URI Soča zasebnik Diagnostični center Bled – ki je v lasti dveh državnih zavarovalnic Zavarovalnice Triglav in Save Re – gradil prvo zasebno bolnišnico v Sloveniji. Razkritje je sprožilo burne reakcije. 

Če so še pred pol leta v Diagnostičnem centru Bled molčali, se je zdaj zgodil preobrat. Generalni direktor Zvone Novina je za Dejstva razgalil načrte z bolnišnico. Celoten proces gradnje zasebne bolnišnice se je začel pred tremi leti, pojasnjuje Novina. "Takrat smo začeli intenzivno iskati ustrezno zemljišče za vse tri zdravstvene dejavnosti, ki jih izvajamo v Ljubljani. Locirali smo določena potencialna zemljišča, ugotovili, kakšne so možnosti gradnje glede na prostorske načrte. Obiskali smo sosede, ki so na dotičnih zemljiščih, glede razvoja prostorske dejavnosti na posameznih lokacijah in ugotovili, da bi bilo zemljišče ob URI Soča najbolj primerno. Potem smo na javnem razpisu to zemljišče tudi kupili in že takrat smo se začeli pogovarjati s Sočo o možnostih sodelovanja."

Spomnimo: Leta 2020 je Mestna občina Ljubljana na dražbi družbi DC Naložbe prodala tri parcele tik ob URI Soča – za 410 evrov na kvadratni meter oz. skupaj za 2,58 milijona evrov. Kdo je v ozadju gradnje bolnišnice? Zasebno bolnišnico bo gradila družba DC Naložbe z Bleda, ki je del Skupine Diagnostični center Bled. Diagnostični center Bled sta leta 2019 prevzeli dve slovenski zavarovalnici – Zavarovalnica Triglav in Sava Re, obe imata 40-odstotni lastniški delež. Slabih 20 odstotkov je v lasti diagnostičnega centra. Zavarovalnica Triglav in Sava Re sta obe v državni lasti – Triglav v večinski (ZPIZ 34,5 odstotkov, SDH 28 odstotkov), Sava Re v delni (SDH 17,7 odstotkov, država 14 odstotkov).

Razkrivamo podobo zasebne bolnišnice

Prvi razkrivamo njeno podobo. Velika bo 18 tisoč kvadratnih metrov, imela bo 80 postelj, na dan bo sprejela do 400 pacientov. Na eni strani bo poliklinika, na drugi operacijski del, ki bo vključeval štiri operacijske dvorane – dve veliki, dve mali – in zraven še hospitalni del. Trenutno znotraj skupine zagotavljajo skupno 60 postelj v dveh enotah – na Bledu in v Rožni dolini. Pri storitvah se bodo osredotočili na pet področij – gastroenterologija, kardiologija, urologija, ortopedija in radiologija (rentgeni, CT-ji, ultrazvoki). Že danes Diagnostični center Bled opravi četrtino vseh gastroenteroloških preiskav. 

Po besedah Novine zdaj čakajo gradbeno dovoljenje oz. zeleno luč za gradnjo. "Sam čas gradnje je predvidoma nekje leto in pol do dve leti. Po izračunih bi bila bolnišnica odprta konec leta 2026." Koliko bo bolnišnica stala? "Cene so več ali manj znane, torej, če je nek pisarniški prostor, je cena okrog 1200 evrov na kvadrat, če je operacijska dvorana z najbolj zahtevno opremo in z vso infrastrukturo, ki je potrebna, je pa 4.500 evrov," tako Novina ocenjuje investicijo. Po teh izračunih bi znašala med 45 in 52 milijonov evrov, o končnem strošku gradnje, tako Novina, še ne moremo govoriti.  

Diagnostični center Bled bo zagotovil 80 odstotkov sredstev – nekaj iz lastnih virov, nekaj s krediti. "V višini 20 odstotkov pa verjamem, da nas bodo dokapitalizirali lastniki," dodaja Novina. Če bi torej investicija znašala med 45 in 52 milijonov evrov, bi Triglav in Sava Re priložili med devet in dobrih 10 milijonov evrov. O naložbi zavarovalnici še vedno molčita, pojasnili sta le, da sta z gradnjo povezani posredno, podrobnejših informacij pa ne razkrivajo, ker po njihovem mnenju predstavljajo poslovno skrivnost. 

Ali bo ministru Bešiču Loredanu uspelo odkupiti parcele, kjer bo zasebna bolnišnica?

Po našem razkritju je ministrstvo za zdravje z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom na čelu imelo s parcelo drugačne načrte – želeli so jo odkupiti nazaj in jo nameniti za širitev URI Soča ali Onkološkega inštituta. Ali branik javnega zdravstva Bešič Loredan ni uspel pri svojih načrtih? Kakšni so dogovori? "Naš interes je in tudi bo, da bi celotno parcelo okoli URI Soča odkupili in bi bila ta parcela namenjena razvoju zdravstvenega sistema javnih zdravstvenih zavodov. Vemo, da je bila tukaj vloga za gradbeno dovoljenje. Je stvar politike, da vendarle pridemo do tega, da to parcelo v celoti dobi ministrstvo za zdravje in se naredi razvoj URI Soča. Vsekakor je to ena od lokacij, ki je za državo zanimiva. Tukaj bomo morali vse narediti, da do tega pride." 

Informacijo, da je ministrstvo izkazalo interes za parcelo, nam je potrdil tudi generalni direktor Skupine Diagnostični center Bled Zvone Novina. "Ministrstvo je spraševalo o možnosti nakupa te parcele nazaj, mislim, da smo skupaj ugotovili, da je bolj racionalno, da mi zgradimo bolnišnico na tej lokaciji in sodelujemo z URI Soča. URI Soča nima interesa, da bi gradil na tem zemljišču, tako da je korist izgradnje te bolnišnice obojestranska."

Sosedi – zasebna bolnišnica in državna URI Soča – bosta sodelovali?

Če minister Bešič Loredan še vedno vztraja, da bo to zemljišče odkupila država, pa se zasebna bolnišnica z državnim URI Soča pogovarja o strokovnem sodelovanju, pojasnjuje Novina. "Mi dovolj intenzivno izvajamo take vrste diagnostiko, ki pride v poštev za paciente Soče. Smo najbližji sosed in smo del javne zdravstvene mreže, tako da storitve izvajamo na napotnico ravno tako kot UKC Ljubljana ali katerikoli drug koncesionar." Pogovarjali so se tudi o skupnih dopolnilnih dejavnostih – pranje perila, prehrana, lekarna, dodaja Novina.

In kako na zasebno bolnišnico gledajo v URI Soča? Strokovna direktorica Metka Moharić pravi, da se bolnišnica, ki je načrtovana v bližini, z njihovimi storitvami dopolnjuje. "So določene storitve, ki jih naši pacienti potrebujejo, in jih moramo voziti bodisi v klinični center ali katero drugo bolnišnico, če so čakalne dobe kje krajše. S tem bi imeli sodobno diagnostično opremljeno bolnišnico v naši bližini in bi te zadeve lahko izkoristili. Če gledamo z vidika naših pacientov, bi kakšna taka zadeva v bližini bila prej plus kot pa minus."

Kako sodelovanje komentira minister za zdravje? Pravi, da teh dogovorov ne pozna. "Je očitno nekaj, kar je bilo že prej dogovorjeno, vendar je interes te vlade povsem jasen. Morali bomo poslovanje javnih zavodov in URI Soča preko sveta zavoda tudi urediti. Te pogodbe bo treba videti, sicer na ministrstvu do tega nimamo vpogleda."

Glede sodelovanja zasebnega in javnega zavoda minister pravi, da mora država vse narediti, da se URI Soča opolnomoči. "Da imajo sami vse potrebne kapacitete, ne da se 'outsourca' nekaj, kar gre na račun koncesij oz. iz istega svežnja denarja. Če gre za javni denar, mora biti jasen interes, da se opolnomoči vse javne zdravstvene zavode, da delajo maksimalno, če zmanjka, se potem pogovarjamo o sodelovanju z zasebnimi ustanovami. Ampak ta zadeva bo do konca leta kristalno jasna – kako, kaj, na kakšen način."  

Novina odgovarja na očitke o ogrožanju javnega zdravstva

Odzivi glede zasebne bolnišnice so bili različni – na eni strani očitki o slabitvi javnega zdravstva, na drugi, da lahko zasebna bolnišnica pomeni obogatitev. Zvone Novina se na očitke o ogrožanju javnega zdravstva odziva, da so del javnega zdravstva, saj so v lasti dveh državnih zavarovalnic in izvajajo koncesijsko dejavnost. "Intenzivni odzivi so bili, govorilo se je, da bo to bolnišnica za bogate, pa ne vem vse kakšne izraze so nam 'limali' k temu objektu. Dejansko gre za možnost koncentracije treh lokacij na eno lokacijo z moderno opremo, bolj modernimi in pacientu prijaznimi in varnimi prostori. Bolnišnica bo sprejemala napotnice kot do sedaj. Verjamem, da bomo prinesli nekaj novega za slovenskega pacienta, saj bo bolnišnica zgrajena po najnovejših standardih."

V bolnišnico se selijo ljubljanski medicinski centri

Diagnostični center Bled združuje poleg klinike na Bledu in dveh enot – Vila Urbana in Novo mesto – še Kirurški sanatorij Rožna dolina (pred tem v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha oziroma njegovega ciprskega podjetja Ampelus Holding) in šest drugih zdravstvenih centrov. Pod streho nove bolnišnice bodo združili tri klinike in njihove dejavnosti v Ljubljani – Kirurški sanatorij, Cardial in Vilo Urbana. Bolnišnica bo izvajala dejavnosti, ki jih ima na teh treh lokacijah.

80 odstotkov vseh dejavnosti Diagnostičnega centra Bled je povezanih s koncesijo. Diagnostični center Bled, Kirurški Sanatorij in MTC Fontana so med enajstimi največjimi koncesionarji pri nas. Lani so prejeli slabih 21 milijonov evrov sredstev iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Pacienti pridejo z napotnico, jo koristijo, tako kot v vseh drugih zdravstvenih ustanovah. En del je namenjen tudi samoplačnikom, in to predvsem ta del, kjer nismo dobili koncesije."

Si kader izposojajo iz javnih zavodov?

"Velika večina zaposlenih zdravnikov je redno zaposlenih pri nas oz. pretežno, več kot 45. Ampak tukaj ne gre samo za izgradnjo zidov bolnišnice, mi iščemo povezavo tudi z zunanjimi zdravstvenimi ustanovami in verjamem, da bomo pridobili dodatno zunanje strokovno znanje in tudi kader iz tujine," pojasnjuje Novina. Ostalega zdravstvenega kadra – medicinske sestre, administracija, podporne dejavnosti – nimajo zunanjega. 

Zasebni centri ogledalo javnemu zdravstvu?

Na eni strani dotrajane slovenske bolnišnice, na drugi zasebni centri, klinike, bolnišnica z moderno opremo, infrastrukturo, financirani tudi z javnim denarjem. Po mnenju Alojza Ihana, predstojnika Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, za tisti največji del zdravstvenih potreb zasebni centri predstavljajo malenkost glede na zdravstvene potrebe. "Seveda vsak zasebnik, ki zgradi svoj center, gleda na to, da je vhod lep, da so lepe slike na stenah, da lepo diši, ko stopiš noter, da je vse čisto. To je logično, sploh če so zasebniki usmerjeni k samoplačnikom. Ampak ta zasebni del zaenkrat oskrbuje zelo majhen del zdravstvenih potreb, in kakšno zdravstvo imamo, je isto vprašanje, kot kakšno javno zdravstvo imamo oziroma državno zdravstvo imamo. To je ogledalo družbe, to je ogledalo našega zdravstva."

Razumeti moramo, pravi Marjan Pintar, direktor Združenja zdravstvenih zavodov, da se zasebniki običajno spuščajo v tiste posle, ki so morda bolj donosni. "Medtem ko morajo javni zdravstveni zavodi opraviti vse tisto, kar ljudje potrebujejo in nimajo možnosti izbire niti med tem, katere dejavnosti bodo delali, niti katere paciente bodo oskrbeli. In tukaj je velika razlika, veste. Če boste hudo zboleli, vas bodo zdravili v javnih zdravstvenih zavodih." 

Največjih 30 koncesionarjev je lani prejelo skupno 127 milijonov evrov iz naslova obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na vrhu se v primerjavi z letom prej ni nič spremenilo – največ je dobil Nefrodial Zreče za dializno zdravljenje, in sicer 15,6 milijonov evrov, takoj za njim pa Mc Medicor, kjer ima največji delež v lasti Metka Zorc - s 13 milijoni evrov. 

In kako se Novina odziva na pogosti očitek, da se koncesionarji lotevajo storitev, ki so dobičkonosne? "V okviru Skupine DC Bled na leto preko 150 tisoč Slovencev obravnavamo kot paciente. Ne delamo nobene razlike, katere dejavnosti lahko izvajamo, izvajamo vse dejavnosti, za katere imamo koncesijo, in izvajamo tudi neke dodatne dejavnosti samoplačniško, predvsem iz razloga, ker koncesije v preteklosti nismo dobili. Namen izgradnje bolnišnice na eni lokaciji, združevanje kompletne in celovite zdravstvene oskrbe ravno uresničuje to idejo, da bomo obravnavali in reševali vse težave pacientov na eni lokaciji, torej od diagnosticiranja, operacije in po potrebi kontrole in rehabilitacije. Ne gre za selekcijo izbranih storitev, ki prinašajo denar ali pa več denarja, gre enostavno za celovitost ponudbe in kvalitetno storitev." 

Med največjimi koncesionarji pri nas – lani na šestem mestu – je Kirurgija Bitenc v lasti kirurga Marka Bitenca. Lani je dobil 6,6 milijona evrov iz naslova obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na enak očitek kot Novina Bitenc pravi, da "v naši ustanovi obravnavamo zavarovane osebe v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kot sami veste, potrebe rastejo. Bolnikov ne izbiramo in zdravimo vsakega, ki se odloči za obravnavo pri nas in imamo za to obravnavo sklenjeno pogodbo z ZZZS. Za obravnave prejmemo plačilo kot vse bolnišnice sekundarnega nivoja." 

Bitenc od države kupil parcele za novo kliniko na Golniku 

Za kirurško bolnico na Golniku površine približno 10.000 m2, ki so jo projektirali skoraj tri leta, imajo izdano gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno, nam je pojasnil torakalni kirurg Marko Bitenc. Za 485.000 evrov so kupili propadajoči kompleks Kolovrat in objekt Pralnice Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik na naslovu Golnik 43 in 51. Parcelo, na kateri bo zgrajena Bitenčeva klinika, je kupil od države, z njo je upravljala Klinika Golnik. 

Kliniko bodo financirali iz lastnih sredstev in kredita, za njo bodo odšteli nekaj več kot 20 milijonov evrov. Trenutno se še niso odločili, kdaj bodo začeli z investicijo, pojasnjuje Bitenc, saj je to "odvisno od številnih dejavnikov, od katerih jih je kar precej nepredvidljivih." Letno izvedejo okoli 2500 operacij. Začetek gradnje, tako Bitenc, še ni znan. 

Bo tudi v novi Bitenčevi kliniki operiral Bešič Loredan?

V Kirurgiji Bitenc ob rednem delu ministra za zdravje, da obdrži licenco, operira Bešič Loredan, po poklicu ortoped. Tam je bil pred mandatom tudi zaposlen. Kot nam je potrdil Marko Bitenc, je minister zaposlen 10-odstotno. "Pri nas obravnava bolnike izključno kot zavarovane osebe v okviru pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja." Bešič Loredan dela dve do štiri ure na teden, vendar ne vsak teden, dodajajo v Kirurgiji Bitenc. 

Bešič Loredan nam je potrdil, da tam še vedno operira. "In bom tudi tam delal, zato ker je to ustanova, ki operira na koncesijo. Jaz lahko operiram ob vikendih in zadeva teče." Na vprašanje, če bo operiral tudi v novi Bitenčevi kliniki, minister odgovori, da "za zdaj delam tukaj, počakajmo, da se sploh karkoli zgradi."

Kot smo objavili septembra lani, je Bešič Loredan nosilec dejavnosti v zavodu Medicinski center Šalara skupaj s specialistom splošne kirurgije Primožem Pračkom. Prek pogodbe, sklenjene z Medicinskim centrom Šalara, pa Bešič Loredan dela še štiri ure na teden v drugi kliniki Marka Bitenca – to je Zdravstveni zavod Zdravje. Zavod je lani prejel od ZZZS 1,6 milijona evrov, 316,3 tisoč pa so znašala plačila treh zavarovalnic iz naslova dopolnilnega zavarovanja.