Bodo bolniki po desetih letih obljub dočakali novo infekcijsko kliniko?

Infekcijska klinika že vsaj deset let čaka prenovo, pravi predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Tatjana Lejko Zupanc. Stavba, ki je stara skoraj 70 let, ne ustreza več pogojem za sodobno obravnavo kužnih bolnikov. Razmere pa so se v zadnjih letih kritično poslabšale. "Sodu je izbil dno covid, ker smo morali določene oddelke preseliti, če smo hoteli funkcionirati. Potrebno je bilo ogromno predelav in to so samo improvizacije, ni nobena dokončna rešitev." Zaradi hude prostorske stiske so čakalnice premaknili ven iz klinike – v zabojnike. Znotraj klinike zaradi premajhnih prostorov v čakalnicah ne morejo zagotoviti potrebne razdalje med kužnimi bolniki. En del klinike pa je v sosednji Fabianijevi stavbi, kjer je tudi Klinični oddelek za gastroenterologijo, ki ni potresna varna in ni več primerna za bolnišnično oskrbo. 

Naval na kliniko je vse večji, pa ne le zaradi covida, ki je ohromil slovensko zdravstvo. Narašča število bolnikov, ki so kolonizirani z odpornimi bakterijami, veliko je starejših ljudi, ki potrebujejo hospitalizacijo zaradi najrazličnejših okužb. Na kliniki imajo kar nekaj nevralgičnih točk. "Stavba, ki je bila sicer takrat, ko je bila zgrajena, najsodobnejša na tem področju, je sedaj odslužila. Statično ni varna, za sanacijo statike bi bilo potrebno vložiti ogromno truda, ampak ne bi ničesar dosegli s tem, kajti drug problem so zelo majhne sobe. Seveda so ustrezale normativom izpred davnih let, po trenutnih smernicah pa veljajo samo za eno tretjino tistega, kar bi morale biti. V sobah imamo dva bolnika, pa še za enega ne ustrezajo po normativih."

Nova infekcijska klinika do februarja 2026?

Po dolgih letih čakanja, prilagajanja je tudi infekcijska klinika v načrtih za prenovo. Za novo kliniko oziroma prizidek k obstoječi stavbi bo predvidoma namenjeno 106,5 milijonov evrov, malo manj kot polovica – 48 milijonov evrov – bo evropskih sredstev. Projektni vodja za novo kliniko je ARK Arhitektura Krušec. Lena Krušec nam je pojasnila, da gradbeno dovoljenje pričakujejo v kratkem, še ta mesec. Vlogo so vložili jeseni lansko leto. Po načrtu naj bi novo kliniko začeli graditi prihodnje leto, zgradili pa do februarja 2026. A podobe infekcijske klinike na ministrstvu še ne razkrivajo.

Že nekaj časa načrtujejo rekonstrukcijo enega otroškega oddelka, ki bo tudi dobil svoje mesto v novem delu. Obstoječi oddelek pa bi bil potreben temeljite obnove, ocenjuje Lejko Zupančeva. "Vsaj dva oddelka sta takšna, da imata poleti tropske temperature, ker ni urejeno hlajenje. Zlasti oddelkov, ki so v Fabianijevi stavbi, ne moremo ohlajati s klasično tehniko, ampak potrebujemo posebno vrsto hlajenja." 

Prostorska stiska je najbolj izrazita na urgenci

Najbolj zaposleni del infekcijske klinike so urgentne ambulante, pojasnjuje Lejko Zupančeva. "Tukaj se letno obrne skoraj 20 tisoč ljudi, veliko jih je kužnih ali pa predstavljajo nevarnost za ostale bolnike. Je kar krepek delež otrok, plus seveda njihovih staršev, in mi vse te količine ljudi ne moremo varno obravnavati, ker imamo izredno majhne čakalnice – mešajo se kužni, nekužni bolniki, ni prostora, kjer bi lahko ljudje čakali." Ker nimajo veliko postelj, bolniki zastajajo v urgentni ambulanti, v t. i. opazovalnici, včasih jih je kar veliko, pravi Lejko Zupančeva. 

Težave klinike naj bi rešili z novo zgradbo, kamor bi umestili še en oddelek, ki ga še nimajo, ga pa nujno potrebujejo. To je oddelek polintenzivne terapije. "Zdaj za bolnika, ki potrebuje nadzor, ne pa tudi najtežje stopnje intenzivne terapije, na kliniki ne moremo organizirati ustreznega nadzora, ker takega oddelka nimamo. Tako si pomagamo malo z navadnimi oddelki, malo z intenzivo."

Ni kapacitet za zelo kužne bolnike

Trenutna infekcijska klinika nima niti sob za zelo kužne bolnike, ki so okuženi s t. i. karantenskimi boleznimi, kjer je zahtevana najtežja stopnja zaščite – zaposlenih in drugih bolnikov. "Covid je kužna bolezen, vendar ni take stopnje, kot so nekatere druge, ki jih zaenkrat še nismo imeli možnosti spoznati in upam, da jih ne bomo. A moramo biti pripravljeni, moramo imeti izolacijske sobe." Zaradi podnebnih sprememb obstaja nevarnost, da se določene kužne bolezni, kot sta ebola, pljučna kuga, pojavijo tudi pri nas. 

Največ za investicije v zdravstvo doslej?

Po podatkih ministrstva za zdravje je država v obdobju od 2013–2022 namenila 415,5 milijonov evrov za investicije v zdravstvo. V letih 2021–2031 sta z Zakonom o zagotavljanju sredstev za naložbe v zdravstvo predvideni dve milijardi evrov – skoraj petkrat več. Ampak zakon daje samo zakonsko podlago, ne zagotavlja pa sredstev. So načrti jasni? Minister Danijel Bešič Loredan zagotavlja, da so. "Do leta 2031 je denar razdeljen, ni še zagotovljen. Imamo tudi izziv, kako postaviti vsaj eno novo regionalno bolnišnico," pojasni.

Poglejmo kakšni so načrti. Po vsej Sloveniji je trenutno predvidenih več kot 50 projektov gradnje, obnove, sanacije javnih zavodov.  Iz košarice denarja, ki je na voljo, gre največ UKC Ljubljana – do konca leta 2026 skoraj pol milijarde evrov za 16 različnih projektov. Več kot 140.000 kvadratnih metrov oz. 70 odstotkov površin UKC je starejših od 45 let. Med večjimi naložbami je že omenjena dograditev infekcijske klinike, energetska sanacija glavne stavbe, dokončanje prizidka diagnostično-terapevtskega servisa in projekt posodobitve in dograditve urgentnega bloka, operacijskega bloka, centralnih laboratorijev in Centra intenzivne medicine v Diagnostično-terapevtskem centru. Po navedbah ministrstva za zdravje ta projekt teče od leta 2003, zaključen pa naj bi bil do konca leta 2023. 

Analiza zdravstvenih potreb je sicer jasna, pravi Bešič Loredan, a bo do konca letošnjega leta  še dopolnjena. "Ko bomo imeli mrežo zdravstvenih potreb za celotno Slovenijo jasno definirano in bomo natančno vedeli, kaj je tisto, kar v sami mreži manjka. Delamo analizo, koliko povratnih sredstev iz EU lahko dobimo v naslednjih letih, da jih investiramo v zdravstvo." Potem se bo tudi potrebno odločiti, tako minister, kaj je boljše, ali "širiti UKC ali narediti regionalno bolnišnico, predvsem za južni del Slovenije, od koder prihaja zelo veliko ljudi. To bomo morali do jeseni sprejeti."  Tej mreži bodo na ministrstvu prilagodili investicijski ciklus, "ki ga moramo samo še nadgraditi, ne pa zmanjšati," pravi Bešič Loredan.  

Poteka energetska sanacija glavne stavbe UKC Ljubljana

Med projekti, ki trenutno potekajo v UKC Ljubljana, je energetska sanacija glavne stavbe. Energetska sanacija je nujna, ocenjuje Gregor Norčič, strokovni koordinator sanacije in abdominalni kirurg. "Ta stavba je pozimi prehladna, poleti prevroča, skratka ne zadržuje niti mraza niti vročine zunaj. Posledično je sanacijo potrebno izvesti, da zagotovimo čim boljše bivanjske pogoje bolnikom, kakor tudi delovne pogoje zaposlenim. Stavba ne predstavlja pogojev dela in bivanja, kot si jih predstavljamo dandanes, niti doma, kaj šele v trenutku, ko smo bolni in moramo prebivati v bolnišnici." 

UKC Ljubljana ima 1500 postelj, 7500 ambulantnih pregledov na dan, 10 tisoč ljudi vsak dan pride po zdravstveno storitev. In kako poteka sanacija tako pomembne stavbe? Norčič pravi, da gre za zelo zahteven in obsežen projekt. "Bolnišnica je v polnem delovanju in želimo, da bi ves čas te obnove opravljala svojo osnovno namembnost, to se pravi zdravljenje bolnikov na najvišjem strokovnem nivoju. Smo trčeni ob dejstvo, da je del bolnišnice zaradi obnove zaprt. Mi smo skupaj s tehnično stroko ocenili, da je ta faznost, ki smo jo zdaj predlagali in za katero smo zdaj naredili načrt, edini oziroma skrajen možen obseg renovacije, da lahko zagotavljamo nujno oskrbo naših bolnikov tudi v času obnove." Obnova se trenutno izvaja po četrtinkah, pri čemer je prva četrtinka razdeljena na dve fazi, z namenom, kot pravi Gregor Norčič, da v prvih dveh korakih bolnišnica, kakor tudi osebje in bolniki, ne doživijo prevelikega šoka. 

Sanacijo ustavili in zamudili rok za črpanje evropskega denarja

Sprva je bilo predvideno, da bi polovico kliničnega centra zaprli in sanirali. Ker UKC niso pravočasno izpraznili, so zamudili rok za črpanje evropskih sredstev, ki so bila na voljo do konca tega leta. Posledično je bilo izgubljenih najmanj 12 milijonov evrov. Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je na nujni seji Odbora za zdravstvo Državnega zbora, ki je bila sklicana na pobudo stranke NSi, pojasnil, da so bili prvotni načrti preveč ambiciozni, prenova bi lahko ogrozila varstvo pacientov in dostopnost do programa. "Brez žrtev ne bi šlo. Lahko bi zagotavljali 70-80 odstotkov programa, tega si nismo mogli privoščiti. Najbolj varno je tako, kot je sedaj, ker nam omogoča 100-odstotno izvajanje programa." Sanacijo so zato takrat ustavili in postavili nov načrt. 

Trenutno izvajajo sanacijo po vertikali, tako nikoli ne bo v celoti zaprt noben oddelek kliničnega centra, so pa nekateri oddelki bolj prizadeti kot drugi, pojasni Norčič. "Bolj je prizadeta interna klinika, ker se je začela sanacija na tej strani. Posebej bi izpostavil nefrološki oddelek, se pravi so najbolj na udaru dializni bolniki, za katere smo morali vzpostaviti dodatne kapacitete za dialize." Osebje posledično dela v dodatnih izmenah. V nadaljevanju sanacije bo problem nastopil za kirurško kliniko. 

In kako selijo oddelke in bolnike v UKC Ljubljana, ki ima prostorsko stisko, ker je ujet v centru prestolnice? Vzpostavljajo dodatne oddelke, določene oddelke selijo, poskušajo torej maksimalno izkoristiti vse prostorske kapacitete. 

KPK ugotovil tveganja pri javnem naročilu za sanacijo

A ni se zataknilo samo pri izvedbi sanacije, ampak že pri javnem naročilu za izvajalca del. Posel je dobila družba GH Holding, ki je prek MM TEH v lasti Blaža Miklavčiča. Pojavljali so se očitki o domnevnih nepravilnostih pri izvedbi javnega naročila in energetske prenove stavbe UKC Hospital. Zato je naročilo pod drobnogled vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije, a kršitev ni zaznala, zaznala pa je tveganja. Ugotovila je, da so bila v konkretnem poslu uporabljena določila FIDIC Rumene knjige, ki pa so se z določili k pogodbi spreminjala v večjem obsegu, ter da je bila med postopkom javnega naročila objavljena dodatna dokumentacija, kar lahko predstavlja kršitev temeljnih načel javnega naročanja. 

Sanacije sedmih stavb UKC Ljubljana ne bo

Prvotno je bila predvidena tudi sanacija sedmih stavb UKC Ljubljana, a so od tega projekta odstopili. "Sanirali bi 100-letne stavbe, končali bi s saniranimi, a infrastrukturno nesposobnimi stavbami. Ne bi želeli denarja dajati nekam, kjer bomo kasneje ugotovili, da je bilo nesmiselno," pojasnjuje Jug. Aleš Šabeder, ki je na čelu Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, je na seji pojasnil, da so sredstva glavne stavbe in ostalih sedmih stavb prerazporedili – za ureditev in izgradnjo logističnega centra NIJZ za skladiščenje in preskrbo s cepivi v višini 4,8 milijonov evrov in za nakup drage medicinske opreme v višini 63,6 milijonov evrov. 

Energetski sanaciji sledi notranja obnova

Poleg energetske sanacije je v načrtu tudi notranja prenova v višini dobrih 44 milijonov evrov – zaradi rokov pri črpanju evropskih sredstev mora biti končana do konca leta 2025. Pripravlja se sklep za začetek pogajanj obnove, kot pravi Šabeder, je predvideno, da bosta oba projekta končana v prvi polovici 2026.

Po besedah Norčiča bi obnova bolniških sob zagotovila bolj moderen standard bivanja bolnikov. "Zavedati se je treba, da je bila ta stavba zgrajena v 80 letih, takrat je bil standard drugačen, kupovali smo drugačne avtomobile, gradili drugačna stanovanja, drugačne hiše. Mi bi želeli to stavbo zdaj spraviti na nivo, ki je sprejemljiv v letu 2023, 2024 oz. 2025." 

Potrebujemo institucije, ki bodo preživele ministre

Priporočljivo bi bilo, pravi Alojz Ihan, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, da bi ministri, ko pridejo na položaj, najprej vzpostavili analitiko, ki bi res povedala kaj potrebujemo. "Kajti neprestano se žogati s koncepti več bolnišnic, manj bolnišnic nima pravega pomena. Pogrešamo odločevalca, pri nas je to minister, ki bi imel ustrezno stabilnost in bi mu omogočala dolgo načrtovanje, in ustrezne službe, ki bi bile strokovno sposobne dolgoročno načrtovati. Tega zaenkrat še nimamo."

Ravno zato, pravi Bešič Loredan, so pod okriljem ministrstva za zdravje ustanovili Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki ga vodi nekdanji zdravstveni minister Aleš Šabeder. Po mnenju Ihana bi se ta urad moral razviti v neodvisno institucijo, ki bi zdržala naslednji ministrov mandat. "Ker kdo ve, če ne bo naslednji minister spet v tradiciji naših ministrov pozabil na ta direktorat, pa si bo zamislil nekaj novega. Potrebujemo take institucije, ki bodo preživele ministre, ki bodo imele toliko načrtovalske in odločevalske moči, da ne bo naslednji minister obrnil glave proč od tistega, kar bodo začrtale." 

Od maja naprej bodo investicije bolj intenzivne

Bešič Loredan pojasnjuje, da tesno sodelujejo z državno DRI, družbo za upravljanje investicij. "Pričakujem, da bo od maja naprej investicijski ciklus tekel izjemno intenzivno. Ko projekti tečejo, bodo najkasneje v dveh, treh, štirih, najkasneje petih letih realizirani. Naša naloga je, da denar, ki je za to namenjen, tudi zagotovimo." Dodaja, da investicije vodijo strokovnjaki. "Ministrstvo, politika, tu nima velike vloge, DRI in še nekateri bodo zelo intenzivno delali na investicijah."

V zdravstvu ne velja enaka logika kot pri športu

Kje so ključne potrebe v zdravstvu, mora biti vedno posledica ustrezne politike, zagovarja Ihan. Zelo težko govorimo, da imamo vrhunsko zdravstvo. Vrhunsko zdravstvo pomeni, da je dostopno za vsakega, ki potrebuje zdravljenje. "Tukaj ne velja logika, ki jo imamo pri športu, kjer se da usmeriti v manjši segment športa, tam narediti vrhunske športnike in rečemo, da smo vrhunska športna nacija. V zdravstvu bi tudi lahko naredili vrhunsko kardiologijo, a ostalo nas ne zanima. V zdravstvu cenimo tisto, kar je povprečje, se pravi povprečna usluga, ki je pa pri nas razmeroma slaba in nekako ustreza tistemu povprečju, koliko smo bogati kot družba. K razvoju zdravstva še najbolj pripomore razvoj države, v smislu večje produktivnosti, večjega družbenega proizvoda in države, ki imajo to na višjem nivoju, imajo tudi boljše zdravstvo." Zato ni treba kaj dosti treba razmišljati, tako Ihan, ali imamo mi ali Avstrija boljše zdravstvo. "Seveda ima Avstrija boljše zdravstvo."

Po višini sredstev drugi na seznamu UKC Maribor

"V zadnjem desetletju se je v slovenskem zdravstvenem prostoru premalo razmišljajo in investiralo v infrastrukturo in opremo," ugotavlja Anton Crnjac, direktor UKC Maribor. V bolnišnici, ki pokriva dobršen del Slovenije, predvsem severovzhodni, so leta 2021 pogledali, kje je bolnišnica najšibkejša, in izdelali 10 do 12 najnujnejših potreb. Nekateri prostori so dotrajani, na drugi strani je povečan priliv bolnikov in novih zaposlenih. V trenutnem načrtu ministrstva za zdravje je 11 investicij v UKC Maribor v vrednosti 172 milijonov evrov. 

Prioriteta, ki je tik pred začetkom gradnje, je nadgradnja onkološkega oddelka. "Funkcionirali smo na 12 posteljah, kar je bistveno premalo. V dveh mesecih bomo pričeli nadgradnjo," pravi Crnjac. Druga pomembna investicija je po izpraznitvi pljučnega oddelka na Slivniško Pohorje ostala prazna stavba v relativno dobrem stanju. "Smo se odločili, da bi v to stavbo umestili negovalni oddelek oziroma negovalno bolnišnico s 55 posteljami. Slovenski zdravstveni prostor nujno potrebuje negovalno bolnišnico. V spomladanskih mesecih začnemo z adaptacijo, s koncem leta ali v začetku drugega leta želimo investicijo zaključiti."

Zelo pomemben projekt, ki  je vezan na evropska sredstva, je infekcijski oddelek. Skupaj v povezavi z infekcijsko kliniko v Ljubljani se gradita dve novi stavbi. Za mariborsko je namenjeno 54,6 milijonov evrov, sredstva pa je treba porabiti do leta 2026. Crnjac pojasni, da so v fazi projektiranja, gradnjo začnejo 2024. V najkrajšem možnem času želijo izvesti tudi t. i. kontejnersko covid bolnišnico. "Covid nas je naučil glede na ureditev našega hospitalnega dela ustanove, da je umeščanje covid bolnikov sila težavno, ker zablokiramo posamezne klinike, kar podaljša čakalne dobe." 

Huda prostorska stiska urgentnega centra

V Mariboru je zdaj v ospredju huda prostorska stiska urgentnega centra, ki je osrednji center severovzhodne Slovenije. "Poka po šivih glede priliva bolnikov. Umestili bi tudi pediatrično urgenco, se pravi nadgradnja urgentnega centra v drugo in tretjo fazo." Crnjac pravi, da bi tukaj priključili obnovo operacijskega bloka. "Tale stolpnica je stara več kot 40 let, takrat je bil zgrajen tudi operacijski blok, ki je sedaj izven kar precej standardov sodobnih operacijskih dvoran, tudi z določenimi pomanjkljivostmi glede klimatizacije. Postal je pretesen. Izdeluje se vsa potrebna dokumentacija, da bi konec leta začeli s to investicijo." 

UKC Maribor bo postal neprepoznavna bolnišnica

"Glede na to, kako smo si zastavili investicijski ciklus, bomo glede na izgradnje, posodobitve postali ena neprepoznavna, glede na sedanje razmere, bolnišnica. Na številnih segmentih bomo ne samo za 10, 20, mogoče 30, 40 let rešili problematiko infrastrukture znotraj UKC Maribor," napoveduje Anton Crnjac. "Denar je na razpolago, na bolnišnicah je, da ga počrpajo in dejansko posodobijo svoje ustanove. Mi smo na dobri poti." Kot pravi Crnjac, gre za neponovljivo priložnost za posodobitev slovenskih ustanov.