FOTO: Podor pod gradom Borl: poškodb na gradu zaradi plazu ni

Pod gradom Borl, ki je v občini Cirkulane, se je na cesto usulo kamenje in večje skale. Zaradi podora, ki se je zgodil včeraj dopoldne, je zasuta glavna cestna povezava med Ptujem in Zavrčem in naprej proti Varaždinu.

Ker bi plaz lahko ogrozil tudi grad, so v Društvu za oživitev gradu Borl pozvali, da "vse odgovorne institucije in vsi, ki lahko pomagajo pri sanaciji nesreče, nemudoma ustrezno reagirajo in s tem dajo možnost, da se ohrani kulturna dediščina in spomenik državnega pomena''.

Kot so sporočili z direktorata za kulturno dediščino, jih je omenjeno društvo včeraj po 18. uri po elektronski pošti obvestilo o plazu. "Takoj smo kontaktirali vodjo območne enote Maribor in odgovorno konservatorko Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in se dogovorili za nujen strokovni ogled, ki je bil opravljen danes," so zapisali.

Po pregledu stanja gradu so ugotovili, da novih poškodb zaradi plazu na gradu ni, bodo pa morali pridobiti strokovna izhodišča ustreznih služb za sanacijo brežine. "Kontaktirali smo tudi vodjo Sektorja za odpravo naravnih nesreč, njihova ekipa bo terenski ogled opravila jutri. Na podlagi pridobljenih informacij se bomo odločili za izvedbo nadaljnjih nujnih ukrepov," so še dodali.

Grad Borl je v lasti države

Grad Borl nad Dravo v Halozah je ena starejših tovrstnih stavb na Štajerskem. Zaradi svoje strateške lege ob ogrsko-hrvaški meji je od nekdaj igral pomembno vlogo. Prvotno je bil obmejna ogrska postojanka in je verjetno stal že v prvi tretjini 12. stoletja ali celo prej. Madžarsko ime gradu je Borlyn (kar označuje rečni prehod), znan pa je tudi pod nemškim imenom Ankenstein, je zapisano na spletni strani Društva za oživitev gradu Borl. Prvič ga omenjajo leta 1199. Miti ga povezujejo celo z iskanjem svetega grala in Parsifalom.

Leta 1255 ga je ogrski kralj in takratni štajerski vojvoda Bela IV. podelil Frideriku Ptujskemu v fevd. V lasti gospodov Ptujskih je ostal do njihovega izumrtja leta 1438, nato pa je grad zamenjal več lastnikov. Bil je v lasti družine Zekel, nato Sauerjev, potem so ga prodali Stanislavu Poniatowskemu, ta ga je prodal Jožefi pl. Leslie.  Borl je  leta 1843 je odstopila svojemu nečaku Ferdinandu Wurmbrand Stuppahu. Leta 1901 je lastništvo prešlo v roke baronice Adalberte Kübeck, med vojnama sta ga posedovala delniška družba Barlin iz Maribora in družina Weiss iz Zagreba.

Med 2. svetovno vojno so nemški okupatorji grad spremenili v zbirno taborišče za slovenske rodoljube, od koder so jih pošiljali v izgnanstvo in v taborišča. Po vojni je grad prešel v splošno ljudsko premoženje in je bil nekaj časa zavetišče za  vojne sirote. Pozneje so v njem odprli hotel in restavracijo, ki pa so ju po letu 1980 zaprli. V zadnjih letih je skrb zanj prevzela država in ga gradbeno sanirala. Grad je zdaj prazen, na njem se odvijajo občasne prireditve, je še zapisano na spletni strani društva.