FOTO in VIDEO: Po sledeh slovenskih zločincev ...

Slovenijo je letos pretreslo že okoli deset umorov, kar je v očeh javnosti, pa tudi po ocenah strokovnjakov, zastrašujoče. Sedanjost ali preteklost, tovrstne pretresljive zgodbe nikakor ne potonejo v pozabo. Številne predmete in fotografije, ki nemo pričajo o največjih zločinih na naših tleh in njihovih storilcih, od katerih so marsikateri že na svobodi, hranijo v muzeju slovenske policije v Tacnu. Po sledeh, ki so ostale, nas je popeljala kustosinja Biserka Debeljak.

Na panojih kriminalističnega oddelka fotografsko in pisno prikazujejo 60 primerov kaznivih dejanj, s poudarkom na storilcih in načinu njihovega odkritja. V zbirki krvnih oz. seksualnih deliktov tako prikazujejo primere umorov, ubojev, spolnih prekrškov in pedofilije, samomorov, ilegalnih abortusov in nesreč, pri katerih je bilo z ogledom kraja kaznivega dejanja ugotovljeno, da ni šlo ne za samomor in ne za kaznivo dejanje.

V vitrinah pod panoji so corpora delicti, predmeti, s katerimi so bila storjena kazniva dejanja, predmeti, ki izvirajo iz kaznivih dejanj ali predmeti, pridobljeni s kaznivimi dejanji. Med njimi tako najdemo metlo s kovinsko palico, valjar, boksar, srp, različne nože, race za ilegalne splave, bodalo v palici, pa tudi flobertovke in strelno orožje. "Pet vitrin se nanaša na krvne delikte. V prvih treh poskušamo poudariti, da je pred 15 ali 20 leti vlogo izvršitve nekega kaznivega dejanja igral predmet, ki se je primarno uporabljal v neke druge namene – na primer metla, omelo, kuhinjski valjar ali klešče. V četrti in peti vitrini pa se vidi, da se je pred 10 leti za uboj ali umor uporabljalo striktno hladno orožje,“ pojasnjuje Debeljakova.

Trobec in Plut, slovenska serijska morilca

Pogled obstane na panoju Metoda Trobca, serijskega morilca, ki je v bližini kranjske avtobusne postaje iskal vinjene ženske, jih zvabil v svojo rdečo stoenko, odpeljal na svoj vikend v Dolenjo vas, tam z njimi spolno občeval, jih pri tem zadavil ter jih – da bi se znebil materialnih dokazov – zakuril v krušni peči.

"Zagotovo je Trobec prvi serijski morilec v Sloveniji. Celo dvakrat je bil obsojen na smrtno kazen, ko je ta še bila do '87. leta, vendar je njegov odvetnik na višjem sodišču dosegel, da so mu smrtno kazen spremenili v 20-letno zaporno kazen. Drugi serijski morilec je po mojem mnenju Silvo Plut, čeprav profesor Maver (prof. Darko Maver s Fakultete za varnostne vede, op. a.) omenja še ljubljanskega Jacka Razparača,“ pravi Debeljakova. Kot je znano, sta oba omenjena serijska morilca storila samomor. Trobec, ki bi moral leta 2014 zapustiti zapor, se je obesil, Plut pa je leta 2007 zaužil prevelik odmerek pomirjeval, za katere se še danes ne ve, kako jih je dobil.

Nenavadna vitrina

Marsikaterega obiskovalca muzeja spreleti srh, ko se zazre v vitrino, v kateri hranijo dele človeških teles. "Kažemo embrionalni in fetusni razvoj od enega do šestih mesecev. V začetku 20. stoletja so noseče ženske s podeželja iskale samooklicane babice, ki so jim z nesterilnim orodjem odpravile zarodek. Pri tem je prihajalo do hudih zastrupitev ali celo smrtnih primerov. Prikazujemo tudi celjski primer z motivom patološke ljubosumnosti moža, ki je svojo ženo umoril tako, da jo je 12-krat s sekiro mahnil po glavi. Dimni kolobar na koži, na primer, pove, da gre za strel od blizu. V primeru lopatice ventilatorja nekega motorja tovornjaka, ki se je šoferju zarila skozi glavo, bi kdo mislil, da gre za umor, pa se je izkazalo, da je šlo za nesrečo. Prav tako tudi v primeru odrezane roke, ko je delavec zagrabil kabel pod visoko napetostjo, kar se na roki še zdaj pozna,"  pojasnjuje Debeljakova. Vse omenjene eksponate si v študijske namene izmenjujejo z Inštitutom za sodno medicino, ki ima za to posebno dovoljenje.

Osem obtoženih na 30-letno zaporno kazen

Število umorov in ubojev v Sloveniji precej niha. V zadnjih letih tako ne moremo ugotoviti nekega sistematičnega upada ali naraščanja, pojasnjuje strokovnjak za kriminalistično psihologijo s Fakultete za varnostne vede Peter Umek. "Človek bi pričakoval, da bo v obdobju recesije, ko ljudje živijo slabo, več ubojev in umorov, pa statistike kažejo, da smo lani na primer imeli najmanjše število ubojev in umorov nasploh v zgodovini Slovenije," pravi. Največ, kar 76, pa jih je bilo leta 2006.

Lahko rečemo, da se število umorov povečuje, upada pa število ubojev. Motivi za umore so predvsem premoženjski, za uboje pa slabe družinske razmere. Skoraj vedno je prisoten alkohol. Največ umorov se sicer zgodi na vzhodu Slovenije, s poudarkom na vinogradniških območjih, še pojasnjuje Umek.

V slovenskih zapornih je trenutno osem obdolžencev, obsojenih na 30-letno zaporno kazen. Za najhujša kazniva dejanja v Sloveniji je od leta 2008 dodeljena dosmrtna ječa, a tovrstnih primerov pri nas ni.