DZ za člana programskega sveta imenoval kandidata, ki ne plačuje RTV prispevka

Sklepe o imenovanju članov programskega in nadzornega sveta, ki se imenujejo na predlog političnih strank, je DZ sprejel kljub opozorilom opozicijskih LMŠ, SD, Levice, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev, da so nezakoniti.  Zaradi tega so poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP sejo protestno zapustili.

Mandatno-volilna komisija je namreč kot kandidate za člane programskega in nadzornega sveta izbrala le kandidate SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS, medtem ko zakon o RTVS določa, da mora DZ pri imenovanju v programski svet v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v DZ, pri imenovanju v nadzorni svet pa to mora upoštevati.

"Gre za zaključek desanta na javno RTV in za popolno podreditev. Medtem ko v zakonu o javni Radioteleviziji Slovenije zelo jasno piše, da mora ta izražati neko politično pluralnost, svetovno nazorsko pluralnost, prepovedovati spodbujanje kulturne, verske, spolne, rasne in drugih diskriminacij, se dogaja kaj? Enoumje. Pod taktirko SDS-a, ki seveda vse to orkestrira, s pomočjo nekaterih drobižkov, ki so še ostali v tem Državnem zboru. Recimo SMC-ja, ki ima razpolovno dobo, ki bi si jo želeli pri radioaktivnih elementih, ki se v nekaj dneh pač zmanjša, kar bi bilo super za okolje, in pomagačev, predvsem bivših poslancev Desusa oziroma kar koli že so, dveh poslancev narodnih skupnosti in Slovenske nacionalne stranke. Zakaj? Zaradi osebnih lastnih koristi," je bil kritičen Matej T. Vatovec iz Levice. 

K temu je poslanka iz vrst nepovezanih poslance Janja Sluga dodala, da gre v tem primeru za očitno podreditev eni stranki. "Takšen način se želi prenesti v prav vse pore družbenega življenja v tej državi. In točno to se s tema dvema sklepoma poskuša narediti tudi na javni RTV. Zakon o RTV je jasen. In po zakonu o RTV bi morale svoje predstavnike v programski svet po tej točki dobiti SDS, LMŠ, SD, SMC in Levica. In seveda to koaliciji ni povšeči."

In zato, kot je nadaljevala Sluga, koalicija izločila opozicijske stranke "in bo svojega kandidata oziroma kandidatko dobila Nova Slovenija in SNS, in ta mimogrede niti ne plačuje RTV naročnine, tako da mi potem razložite, kako lahko ta kandidat pripomore k dobremu delovanju javne RTV". Pri tem je ciljala na kandidata SNS Vaneta Gošnika, ki je bil kasneje tudi potrjen. O polemikah okoli Gošnika je prvi poročal Večer in navedel, da se je Gošnik na njeno izjavo tudi odzval. Potrdil je, da prispevka ne plačuje, saj je zapisal, da ga javni servis rubi. Gošnik je namreč že večkrat na Twitterju kritiziral poročanje RTVS-ja, delil pa je tudi več neprimernih zapisov. Ob tragični nesreči 10-letne turške deklice na Dragonji je zapisal: "Njena mati, ki jo je ponoči potisnila v mrzlo in deročo Dragonjo, s tem baje nima nič." 

Kasneje se je oglasil tudi glede nesreče migrantov v Ljubljani: "18-letni državljan Kosova nelegalnih  migrantov ni poslal v deročo Dragonjo, temveč v semafor. En mrtev in kopica ranjenih. Kolektivna odgovornost Slovencev, kajpak. On pa lažje ranjen humanitarec."

Za osem članov programskega sveta RTVS, ki jih DZ imenuje na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTVS, so poslanci imenovali Mitjo Čandra, Jurija Pavla Emeršiča, Petra Gregorčiča, Ivana Krambergerja, Žigo Kušarja, Klaro Remec, Jelko Stergel in Matevža Tomšiča. Za sklep o imenovanju programskih svetnikov je glasovalo 46, proti je bilo 42 poslancev.

Člani programskega sveta, ki jih DZ imenuje na predlog političnih strank, so postali Dejan Cesar, ki ga je predlagala poslanska skupina DeSUS, Anuša Gaši, ki jo je predlagala poslanska skupina SMC, že imenovani Vane Gošnik na predlog SNS, Jožef Jerovšek na predlog SDS in Maja Lapornik na predlog NSi. Takšen sklep je podprlo 45 poslancev, eden je bil proti.

DZ je na predlog političnih strank potrdil tudi pet članov nadzornega sveta. To so Tamara Besednjak Valič, ki jo je predlagala SDS, Janez Čadež (NSi), Metka Čobec (SMC), Romana Fišer (DeSUS) in Alenka Vodončnik (SNS). DZ je njihovo imenovanje potrdil s 46 glasovi za in nobenim proti.

Spomnimo. O sklepih bi moral DZ sicer glasovati že na seji 16. decembra, a se je predsednik DZ Igor Zorčič tedaj odločil, da jih ne bo dal na glasovanje. Pri tem se je skliceval na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ugotovila, da sklepa ne vsebujeta uporabljenih meril in utemeljitve, na kakšen način je MVK upoštevala zakonski pogoj glede zastopanosti političnih strank. Kljub temu so se omenjeni sklepi včeraj znova znašli na dnevnem redu seje, saj je koalicija zahtevala sklic izredne seje s to točko dnevnega reda. 

V opoziciji so včeraj podpredsednika DZ Branka Simonoviča, ki je v tem času vodil sejo, pozivali, naj ravna enako kot Zorčič in sklepov ne da na glasovanje. Toda Simonovič je številne postopkovne predloge opozicije zavrnil in zatrdil, da je bila točka uvrščena na dnevni red današnje seje, zato jo morajo zaključiti z glasovanjem. Prav tako nima poslovniških možnosti za prekinitev seje, je dejal. Po vztrajanju opozicije je Simonovič sejo prekinil in zaprosil za mnenje zakonodajno-pravno službo. Ta je, kot je povedala njena vodja Nataša Voršič, ugotovila, da DZ v skladu z ustavo in poslovnikom DZ o predlaganih sklepih lahko odloča, ker zadeva še ni zaključena. Mnenje ZPS, ki ga je na prejšnji seji pridobil Zorčič, pa je po njenih besedah lahko podlaga za odločanje. Ker se Simonovič za prekinitev seje ni odločil, so poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP sejo protestno zapustili.