DZ potrdil novelo interventnega zakona in črtal solidarnostni prispevek

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 velja od 2. septembra, usmerjen pa je predvsem v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj. Naknadno se je pokazala potreba po dodatnih ukrepih in kot je poslancem povedala državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, je vlada v predlog novele zakona zapisala ukrepe, ki so usmerjeni predvsem v reševanje stisk prebivalcev prizadetih območij.

V skladu z novelo zakona bodo lastniki v poplavah in plazovih poškodovanih ali uničenih stanovanjih prejeli predplačilo v višini 20 odstotkov prijavljene škode. Pogoj je, da je prijavljena škoda višja od 6000 evrov, da je imela v stanovanju prebivališče na dan 31. julija 2023 vsaj ena oseba, ter da objekt ni predviden za rušenje. Predplačila bo izvedla Finančna uprava RS.

V SDS so vložili dopolnilo za zvišanje tega deleža na 50 odstotkov, vendar ni dobilo zadostne podpore. Višji delež predplačil bi si želeli tudi v NSi, a kot je dejala poslanka te stranke Vida Čadonič Špelič, "odstotek na koncu niti ni toliko ključen, kot je ključna hitrost".

Lastnikom nepremičnin, za katere je predvidena odstranitev, bo država zagotovila enakovredno nepremičnino

Za stanovanjske objekte, ki so ogroženi zaradi poplav in plazov, je predvidena odstranitev. Osnutek sklepa s seznamom objektov za odstranitev bo pripravila vladna služba za obnovo, nato bo najmanj 15 dni javno razgrnjen, na koncu ga bo potrdila vlada. Lastnikom teh objektov bo država zagotovila enakovredno nepremičnino, lahko pa se bodo odločili za izplačilo odškodnine v denarju, je zapisano v noveli zakona.

V SDS in NSi so tem določbam odločno nasprotovali. "Ta člen določa pravno podlago za prisilne razlastitve objektov, ki jih je treba porušiti, ker so ogroženi zaradi poplav oziroma plazov," je opozoril Zvonko Černač (SDS). Koaliciji je očital, da se hkrati z odstranitvijo ogroženih objektov ne ureja tudi gradnja na nadomestnih lokacijah. Ker SDS ni bila uspešna s predlogom za črtanje teh določb, so se poslanci SDS in NSi glasovanja o noveli zakona vzdržali.

Z novelo se poleg tega dopolnjuje institut krizne namestitve posameznikov, to so predvsem starejši in tisti, ki potrebujejo posebno pomoč in nego. V skladu z zakonom lahko krizna namestitev traja 21 dni, z uveljavitvijo novele se bo lahko še za enkrat toliko podaljšala.

Tistim, ki so se pred poplavami in plazovi zatekli k znancem in sorodnikom, novela zakona daje pravico do nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti. Višina nadomestila je določena v pavšalnem znesku in je odvisna od velikosti gospodinjstva.

Višanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb

Predvidene so tudi rešitve za ravnanje z onesnaženo zemljino. Odstranitev bo financirala država, izvedena pa mora biti najpozneje do 1. julija 2024. "S tem sanacija in odstranjevanje onesnažene zemljine ne bosta prepuščena lokalnim skupnostim, ki so zaradi poplav že tako finančno in kadrovsko oslabljene," je menila Bojana Muršič (SD).

Obvezni solidarnostni prispevek, s katerim naj bi za obnovo po poplavah zbrali 160 milijonov evrov, se z novelo iz zakona črta. Namesto tega vlada kot enega od virov financiranja obnove načrtuje zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke za prihodnjih pet let. "Sanacije poplav tako ne bomo plačevali s tem, da bomo ljudem trgali denar od plače," je soglašala Tatjana Greif (Levica).

Možnost solidarne sobote ostaja

Še vedno pa v zakonu ostaja možnost solidarnostne delovne sobote. To lahko delodajalec izvede v dogovoru z zastopniki zaposlenih, tako zbrana sredstva pa se bodo stekala v sklad za obnovo Slovenije. Ob tem se z novelo določa, da se od plače delavca za opravljeno delo na ta dan ne plača dohodnine in prispevkov za socialno varnost.

Med preostalimi rešitvami so še financiranje prevoza donirane krme, sofinanciranje kritja dodatnih stroškov izvajalcem socialnovarstvenih storitev, metodologija določanja cen za nadomestne gradnje v okviru javnih naročil ter povrnitev škode društvom in ustanovam.

Vodja službe vlade za obnovo Boštjan Šefic je še v tem mesecu napovedal tudi vložitev predloga zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi v zakonodajni postopek. Z njim se bo podrobno opredelilo ukrepe za sanacijo in nadgradnjo infrastrukture po avgustovski povodnji ter vire njenega financiranja.

Koalicija pred glasovanjem: Gre za ublažitev stisk ljudi

V poslanskih skupinah koalicije te spremembe zakona pozdravljajo. "Gre za še enega v nizu korakov, ki predstavljajo odgovor na katastrofalne poplave, ki so prizadele Slovenijo," je dejal Franc Props (Svoboda).

Bojana Muršič (SD) je menila, da bodo lahko lastniki s predplačili, ki so določena v višini 20 odstotkov prijavljene škode, če je ta višja od 6000 evrov, svoja stanovanja lažje in hitreje obnovili. Pozdravila je tudi preostale predlagane rešitve ter menila, da naslavljajo težave, ki so se pokazale tekom izvajanja veljavnega zakona. "Gre za ukrepe, ki morajo najhitreje zaživeti v praksi," je pozvala.

Po besedah Tatjane Greif (Levica) je novela potrebna za bolj učinkovito izvajanje ukrepov, zlasti pa za ublažitev stisk in trpljenja ljudi, ki so bili prizadeti v poplavah. "Zima je pred vrati, ljudje pa niso preskrbljeni, to nas mora skrbeti," je pozvala. Posebej je pozdravila ukinitev solidarnostnega prispevka in dejala, da sanacije poplav tako ne bomo plačevali s tem, da bomo ljudem trgali denar od plač.

V SDS kot NSi so si želeli višjih predplačil za obnovo

Bolj kritični so bili v opoziciji. "Ker vlada ni do konca oktobra pripravila predloga zakona o obnovi, kot je obljubila, situacijo rešuje z novelo interventnega zakona, vanjo pa tlači tudi vsebine, ki tja ne sodijo," je opomnil Zvonko Černač (SDS). V njegovi poslanski skupini so nasprotovali predvsem določbam o odstranitvi objektov, za katere vladna služba za obnovo oceni, da niso več primerni za bivanje. Novela namreč ne prinaša nobenih rešitev za nadomestne objekte, je dejal Černač.

Tako v SDS kot NSi so si želeli višjih predplačil za obnovo v ujmi poškodovanih objektov. "Vendar odstotek niti ni toliko ključen, kot je ključna hitrost," je dejala Vida Čadonič Špelič (NSi) in izrazila željo, da na ta sredstva ljudje ne bodo čakali tako dolgo, kot so čakale prizadete občine na poplačilo interventnih stroškov sanacije.

V obeh opozicijskih poslanskih skupinah so podporo noveli zakona pogojevali s črtanjem določb glede odstranitve ogroženih objektov. "Razlastitev na način, kot ste si jo zamislili, v praksi ne bo delovala. Bojimo se, da bo prinesla ogromno slabe volje, in to prav tistih, ki so že itak prizadeti," je dejala Čadonič Špeličeva. 

Ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč, je vlada hkrati predlagala, da razpis zakonodajnega referenduma o zakonu ni mogoč.