Za tiste, ki so jim poplave odnesle možnost, da bi živeli doma, bi vladajoči uvedli nadomestilo za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti. "S tem vsem, ki so preseljeni na druge naslove in nimajo druge lastne nepremičnine, se pravi bivajo pri prijateljih ali sorodnikih, zagotovi država pavšal, da lahko krije stroške bivanja na drugem naslovu," je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner.
Maksimalno dve leti bi lahko prejemali pavšalno nadomestilo; in sicer glede na velikost gospodinjstva, največ 250 evrov mesečno.
MESEČNO IZPLAČILO, ODVISNO OD VELIKOSTI GOSPODINJSTVA
- za 1 in 2-člansko gospodinjstvo: 150 evrov,
- za 3 in 4-člansko gospodinjstvo: 200 evrov,
- za 5 in več člansko gospodinjstvo: 250 evrov.
Korak nazaj so stopili s solidarnostnim prispevkom; ostaja pa v noveli institut solidarnostne delovne sobote. Kot enega ključnih ukrepov izpostavljajo izplačilo akontacij v višini 20 odstotkov škode, ki bi jih izplačali pod več pogoji: če je škoda na njihovem objektu višja od 6000 evrov, če imajo tam stalno prebivališče in če objekti niso predvideni za rušenje. "Izplačila te akontacije bo izvajala finančna uprava," je dejala Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, tudi v funkciji ministrice za naravne vire in prostor. Ob tem je dodala še, da bo akontacija nakazana polavtomatsko, ljudem pa ne bo treba narediti nič.
"Tisti objekti, ki bodo ostali, so se v veliki meri že obnavljali in sanirali. Ti ljudje že imajo račune, zakaj bi jim zdaj delali težave z 20 odstotki akontacije, če oni točno vedo, koliko so vložili," je poudaril poslanec SDS, Danijel Krivec.
Kamen spotike med političnimi nasprotniki so tudi členi o razlastitvah in odstranjevanju uničenih objektov. "Po dolgem in počez bi zdaj razlaščali ljudi, nobenega roka in nobene obveze pa ni nikjer, da bo do teh rešitev tudi prišlo," je opozoril poslanec SDS Zvone Černač.
Šefic je sicer poudaril, da rokov ta trenutek ne more dati, ker potrebuje podlago in seveda tudi zakon o obnovi. "Zakon bo določene zadeve uredil, tudi kar se tiče lažjega pridobivanja zemljišč, spremembe namembnosti, komunalne ureditve," je pojasnil državni sekretar za obnovo Boštjan Šefic.
Za stanovanjske objekte, ki so ogroženi zaradi poplav in plazov, je predvidena odstranitev. Šefic je povedal, da bo spisek teh objektov pripravljen do 17. novembra. Sledila bo priprava strokovnega mnenja, na osnovi katerega bo vladna služba za obnovo pripravila osnutek sklepa za odstranitev ogroženih objektov, ki bo najmanj 15 dni tudi javno razgrnjen, nato ga bo potrdila vlada.
Lastniki objektov, predvidenih za rušenje, se bodo lahko odločali med pridobitvijo nadomestne nepremičnine ali odškodnine v denarju. Ta vprašanja bodo po Šeficevih besedah reševali v individualnih pogovorih, "kajti ne moremo s prebivalci celotnega naselja debatirati o vsakem primeru posebej".
Z novelo se poleg tega dopolnjuje institut krizne namestitve posameznikov, to so predvsem starejši in tisti, ki potrebujejo posebno pomoč in nego. V skladu z zakonom lahko krizna namestitev traja 21 dni, z uveljavitvijo novele se bo lahko še za enkrat toliko podaljšala. Tistim, ki so se pred poplavami zatekli k znancem in sorodnikom, bo novela zakona dala pravico do nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti. "Solidarnost prijateljev in sorodnikov je hvale vredna in dobra, ampak jo je treba s strani države in tudi občin podpreti," je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner. Višina nadomestila bo odvisna od velikosti gospodinjstva.
Koalicija bo predlog skozi parlamentarno sito spravljala na jutrišnjem plenarnem zasedanju.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.