Pri okoli 1500 migrantih, ki so obtičali na meji z Makedonijo, gre večinoma za prišleke iz Irana. Ker so jim makedonske oblasti onemogočile pot naprej, na meji že več kot teden dni protestirajo - nekateri med njimi so si zašili usta, drugi so se spopadli s policijo, tretji so zasedli železniške tire in s tem ustavili grške vlake.
Države na Balkanu od minulega tedna prek svojega ozemlja spuščajo le še begunce iz Sirije, Afganistana in Iraka, prišleke iz drugih držav pa kot ekonomske migrante razvrščajo in vračajo.
Grški minister je v pogovoru za grški radio Alpha989 danes kritiziral Makedonijo, še posebej pa razvrščanje migrantov na podlagi njihove narodnosti. Pri tem gre po njegovem mnenju za kršitev mednarodnega prava.
Število migrantov, ki iz Turčije prek morja potujejo v Grčijo, pa medtem kljub zimi ne upada. Potem ko je Turčija na nedeljskem vrhu v EU obljubila, da bo bolje varovala svoje meje in ostreje ukrepala proti tihotapcem ljudi, so v Grčiji napeto pričakovali upad prihoda migrantov.
V Turčiji so sicer po nedeljskem dogovoru z EU v ponedeljek prijeli 1300 migrantov, ki so se poskušali s turške egejske obale napotiti v Evropo. A kot je danes povedal predstavnik grške obalne straže, je dotok migrantov za zdaj ostal na približno enaki ravni.
Grčiji grozi izključitev?
Če Grčija ne bo kmalu izpeljala dogovorjenih ukrepov za obvladovanje begunske krize, državi po poročanju medijev grozi začasna izključitev iz schengenskega območja. Visok predstavnik notranjega ministrstva v Atenah je sicer to zanikal.
Britanski časnik Financial Times je danes poročal, da se znotraj EU krepi nezadovoljstvo zaradi nasprotovanja Grčije, da sprejme pomoč od zunaj. Nekateri vodilni predstavniki EU tako menijo, da je grožnja z izključitvijo Grčije iz schengna še edino sredstvo, s katerim bi grškega premierja Aleksisa Ciprasa prepričali, da izpolni svoje obljube in sprejme pomoč EU.
Če bo EU uresničila svojo grožnjo, bo začasna izključitev Grčije iz prva po letu 1985, ko je nastalo schengensko območje.
Grčija sicer zavrača večje angažiranje agencije EU za nadzor zunanje meje Frontex na grški meji. Atenam tudi očitajo, da niso pripravljene sprejeti humanitarne pomoči EU, in da niso sposobne izboljšati sistema za registracijo beguncev.
Evropski notranji ministri, ki se bodo sestali v petek, naj bi Grčiji dali vedeti, da ji grozijo bolj drastični ukrepi, če ne bo ukrepala pred vrhom EU sredi decembra.
Grčija naj bi bila ta teden deležna že več tovrstnih opozoril, med drugim s strani luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna, ki je bil na obisku v Atenah, je še poročal FT.
Državni sekretar na grškem notranjem ministrstvu, pristojen za priseljevanje, Janis Muzalas je danes zanikal, da bi bilo mesto njegove države v schengnu pod vprašajem, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot je zatrdil, je poročanje FT polno "laži in sprevračanj".
Kot je dejal, določene države članice EU Grčijo zmotno krivijo za težave celotne povezave, npr. za zamude pri vračanju ekonomskih migrantov. Pisanje FT po njegovem odraža to pogosto izrečeno kritiko s strani nekaterih držav članic. Katerih točno, Muzalas ni pojasnil, so pa med bolj kritičnimi Slovaška, Madžarska in nekatere druge srednjeevropske države.
Slovaška vložila tožbo
Slovaška je na Sodišče EU vložila tožbo zaradi obveznih kvot za razporeditev 160.000 prosilcev azila med državami članicami, je danes po poročanju slovaške tiskovne agencije TASR po seji vlade v Bratislavi obelodanil slovaški premier Robert Fico.
Ob tem je zahteval, da sodišče, ki razsoja v sporih o interpretaciji in uresničevanju evropske zakonodaje, razveljavi to odločitev, jo razglasi za neveljavno in od Sveta zahteva plačilo stroškov sodnih postopkov.
V skladu s sistemom kvot bi morala Bratislava sprejeti slabih 2300 migrantov. Fico je danes ta sistem označil za popoln polom in dodal, da je treba najti drugo pot za reševanje vprašanja dotoka migrantov v EU, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Slovaška, ki šteje okoli 5,4 milijona prebivalcev, je ena izmed vzhodnoevropskih članic povezave, ki ostro nasprotujejo sistemu kvot. Sistem naj bi sicer olajšal breme članic, kot so Grčija, Italija in Nemčija, ki so sprejele levji delež migrantov.
Na poti v Zahodno Evropo je v Slovaško vstopilo le malo migrantov, še manj prosilcev za azil pa se je tam odločilo ostati.
Skorajšnjo vložitev tožbe zaradi kvot za begunce je danes napovedal tudi madžarski premier Viktor Orban, potem ko je madžarski parlament 17. novembra izglasoval zakon, ki vladi odpira pot, da se obrne na Sodišče EU.
Levosredinski Fico, ki se bo marca 2016 znova potegoval za premierski položaj, je v preteklosti že dal vedeti, da raje tvega ukrepe Bruslja, kot da bi uresničeval "diktat" EU glede kvot za migrante.
Že septembra je govoril o nevarnosti, da bi se teroristi, zamaskirani v migrante, vtihotapili na Slovaško, kar so poznavalci takrat ocenjevali za malo verjetno. Po teroristični napadih v Parizu 13. novembra pa je Fico dejal, da oblasti nadzirajo vse muslimane na Slovaškem.
V Sloveniji do zdaj postavili že 96 kilometrov žičnate ograje
Čeprav je v Slovenijo novembra vstopilo manj migrantov kot oktobra, pa se postavljanje tehničnih ovir na meji s Hrvaško nadaljuje. Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da tehnične ovire postavljajo na območju Policijskih uprav Maribor, Celje, Murska Sobota in Novo mesto.
Žičnato ograjo tako postavljajo na območjih občin Razkrižje, Središče ob Dravi, Podlehnik, Žetale, Ormož, Bistrica ob Sotli, Rogatec, Podčetrtek, Brežice, Črnomelj in Metlika.
Do torka so tako na 23 različnih lokacijah od mejnega prehoda Gibine v občini Razkrižje do naselja Učakovci pri Vinici v občini Črnomelj postavili približno 96,5 kilometra začasnih tehničnih ovir.
V Slovenijo je danes do 18. ure vstopilo 2050 migrantov, in sicer z dvema vlakoma v Dobovo. Po napovedih hrvaških varnostnih organov bo okoli 23. ure iz Slavonskega Broda v Dobovo pripeljal naslednji vlak, na katerem naj bi bilo okoli tisoč migrantov.
Cerar pohvalil policiste in vojake
Premier Miro Cerar je o migrantih spregovoril tudi v ZDA, kjer se mudi na delovnem obisku. Med srečanjem s slovensko skupnostjo New Yorka je tako opisal namen svojega obiska in omenil tudi migrantski val, ki gre čez Slovenijo na sever Evrope, ter pri tem dejal, da ga Slovenija s pomočjo "nadčloveških naporov policije in vojske" uspešno usmerja naprej.
Operacija, ki preganja tihotapce in rešuje življenja
V operaciji EU Sophia, ki je usmerjena proti tihotapcem ljudi v Sredozemskem morju, so od poletja doslej pred utopitvijo rešili 5273 ljudi, uničili 46 ladij, ki so jih uporabljali tihotapci ljudi, in aretirali 43 domnevnih tihotapcev, je danes v Bruslju obelodanil italijanski poveljnik, admiral Enrico Credentino.
EU misija sicer nima mandata za iskanje in reševanje beguncev, a je v skladu z mednarodnim pomorskih pravom obvezno nuditi pomoč v primeru stiske na morju. V operaciji trenutno sodeluje 22 držav članic, med njimi tudi Slovenija.
Slovenija sodeluje z večnamensko ladjo Slovenske vojske Triglav s pripadajočo posadko, ki je proti južnemu Sredozemlju odplula sredi oktobra, konec istega meseca pa uspešno izvedla prvo akcijo reševanja na morju in rešila sto ljudi.
Kot je še dejal Credentino, bi za razširitev operacije tudi v libijske obalne vode potrebovali vabilo libijskih oblasti. "Počakati moramo," je dejal. Razkril je tudi, da so doslej prijeti tihotapci ljudi različnih narodnosti. Prihajajo iz Libije, Egipta, Tunizije, Bangladeša ter tudi južnoafriških držav, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal Credentino.
Dodal je, da doslej med operacijo EU ni prišlo do uporabe nasilja. Si pa želi, da bi prišlo do urjenja libijske obalne straže, a je za to potrebna politična odločitev EU. Večina tihotapskih ladij odpluje iz Libije zahodno in vzhodno od prestolnice Tripoli. Prečkanje Sredozemskega morja iz Libije je med tem postalo tvegano, zato se je begunski val zelo premaknil na vzhod, še poroča APA.
Operacija Sophia ima od 18. oktobra tudi mandat Združenih narodov.
Merklova Afganistancem sporoča, da bodo težko ostali v Nemčiji
Nemška kanclerka Angela Merkel je afganistanskemu predsedniku Ašrafu Ganiju danes na pogovorih v Berlinu zagotovila, da bodo nemški vojaki v prihodnjih letih ostali v Afganistanu. A obenem je kanclerka poudarila, da imajo prebežniki iz Afganistana, ki so se v zadnjem času zatekli v Nemčijo, le malo možnosti za azil v tej državi.
"Ne bi smeli vzbujati lažnega upanja," je na skupni novinarski konferenci z Ganijem dejala Merklova. Kot je pojasnila, je Nemčija iz humanitarnega vidika dolžna pomagati Afganistancem, ki so sodelovali z nemškimi oboroženimi silami ali drugimi nemškimi organi v Afganistanu ter so se zaradi tega znašli v nevarnosti.
"A tisti, ki so prišli v Nemčijo izključno iz ekonomskih razlogov, nimajo pravice do azila v državi," je izpostavila in dodala, da bodo te prišleke vrnili v domovino.
Merklova je kot alternativo begunstvu predlagala, da bi Afganistanci ostali na varnih območjih znotraj svoje države, kjer bi po njenem morali imeti upanje na prihodnost.
V zadnjih mesecev se je število Afganistancev, ki so v Nemčiji zaprosili za azil, močno povečalo. Samo oktobra so jih po vsej državi registrirali kakih 31.000, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Afganistanski predsednik je danes dejal, da bi morali imeti Afganistanci bolj realno sliko o Nemčiji. "Ulice te države nikakor niso tlakovane z zlatom," je ponazoril.
Merklova je Ganiju sicer danes zagotovila, da bo Nemčija storila vse, kar je v njeni moči, da pomaga pri razvoju in stabilizaciji Afganistana. Po njenih besedah načrtujejo, da bi zaradi napetih varnostnih razmer v Afganistanu nemški vojaki tam ostali tudi v prihodnjih letih.
Zunanji ministri članic zveze Nato so sicer v torek podaljšali misijo za urjenje afganistanskih varnostnih sil v leto 2016. Tudi v prihodnjem letu Nato v Afganistanu ostaja z okoli 12.000 vojaki, od tega naj bi bilo 980 nemških.
Po napovedih Merklove se bodo nemški vojaki v Afganistanu borili proti tihotapcem ljudi in mrežam za ponarejanje potnih listov. Gani je tihotapljenje ljudi označil za "grozen in zelo nevaren proces", v katerem ljudje plačajo med 20.000 in 25.000 dolarjev za zelo tvegano pot.
