Bomo o interventnem zakonu odločali na referendumu?

Poslanci so soglasno s 86 glasovi sprejeli predlog interventnega zakona. Predlog je v državni zbor vložila vlada, ki opravlja tekoče posle, poslanci pa so ga na današnji izredni seji obravnavali po nujnem postopku.

Parlamentarni odbor za finance je predlog zakona v četrtek dopolnil v skladu z dogovorom med parlamentarnimi strankami in sindikati. Po predlogu bodo transferji posameznikom in gospodinjstvom, pokojnine ter plače javnih uslužbencev in funkcionarjev v prvem polletju leta 2012 ostali zamrznjeni. Izjema so nadomestila za čas brezposelnosti.

Poslanci so sprejeli tudi tri dopolnila. Po dopolnilu Pozitivne Slovenije bo za funkcionarje znižanje plač za štiri odstotke veljalo za celo leto 2012 in ne le za polovico leta.

DeSUS: Predlog je slab

Poslanske skupine, tudi poslanska skupina DeSUS, so v predstavitvi stališč napovedale podporo predlogu dopolnjenega interventnega zakona.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije poudarila nujnost sprejetja zakona. V Pozitivni Sloveniji se po njenih besedah zavedajo, da nekateri v državi težko živijo. Vendar je zakon prvi korak k temu, da bi se vrnilo zaupanje v Slovenijo.

Andrej Vizjak (SDS) je povedal, da v SDS podpirajo rešitve, ki "imajo podpis sindikatov". Vendar pričakujejo, da bo v prvem polletju 2012 prišlo do pravičnejših rešitev zlasti na področju pokojnin. Predlagani zakon je "izhod v sili", je dejal.

V SD bodo zakon podprli med drugim zato, ker ne bo znižal prejemkov, je dejal Janko Veber. Nujen pa je tudi zato, da Slovenija pokaže, da je sposobna obvladovati javne finance, je opozoril.

Kristina Valenčič (Lista Virant) je izpostavila pomen soglasja tako politike kot socialnih partnerjev, ki so ga dosegli glede zakona. Sprejetje zakona bo dalo mednarodnim skupnostim pomemben signal, da je slovenska politika sposobna ustrezno ukrepati, je ocenila.

Karl Erjavec (DeSUS) je ocenil, da je predlog zakona slab, ker zajema tudi najbolj ogrožene skupine prebivalstva – upokojence. "Krize ne moremo rešiti na hrbtih tistih, ki so najbolj revni," je menil. Vendar se je izvršni odbor stranke danes odločil, da v stranki zakon podprejo, ker želijo ravnati državotvorno, je pojasnil.

V SLS ocenjujejo, da bo prihranek večji, kot ocenjuje ministrstvo za finance, je dejal Radovan Žerjav. Zakon je nujen, zato ga bodo, kot je dejal, poslanci SLS podprli.

V NSi izražajo zadovoljstvo nad doseženo enotnostjo glede zakona. Ob tem pa poudarjajo, da v Sloveniji premalo ustvarimo, zato je nujno spodbuditi razpravo, kako povečati proračunske prihodke, je dejal Jožef Horvat.

Tudi poslanca narodnih skupnosti Roberto Battelli in Laszlo Göncz bosta zakon podprla, poudarjata pa nujnost sprejetja strukturnih reform, je dejal Battelli.

Interventni zakon dobil tudi sindikalni "blagoslov"

Iz sindikata Pergam so sporočili, da podpora interventnemu zakonu omogoča nov začetek. Kot pravijo, se zavedajo odgovornosti in bremena, ki so ga s podpisom sprejeli. "Srčno si želimo, da bodo na podlagi danes podpisanega dogovora temelji naše skupne prihodnosti res osnovani na podlagi svežih idej in ne na okopih preteklosti, merjenju moči med posamezniki in političnimi skupinami,“ so še dejali.

"Dosegli smo dogovor, ki jamči vključenost vseh podpisnikov v oblikovanje naše skupne prihodnosti in postavlja soglasje o potrebnih reformah in spremembah za temelj socialnega dialoga v letu 2012," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janez Posedi.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič je v imenu sindikatov državnih organov in pogajalske skupine pojasnil, da so zelo ponosni, da jim je na četrtkovem sestanku uspelo združiti "vse sindikate Slovenije, vso slovensko politično elito, vlado in vse druge predstavnike" za isto mizo. "Vsem akterjem, ki so sodelovali, predvsem pa vrhu slovenske politike" tako Ščernjavič predlaga, da bi izkušnjo četrtkovega sestanka ponovili vsake tri tedne. Po njegovih besedah bi šlo za konkretne zadeve "v manjšem ali večjem, ampak dobro pripravljenem obsegu, da pridemo skupaj, najdemo konsenz, se dogovorimo in gre zadeva potem lahko tudi naprej".

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je prav tako prepričan, da je sprejetje interventnega zakona glede na doseženo visoko stopnjo soglasja tako med politiko kot socialnimi partnerji neki "pomemben signal, ki gre v pravo smer". Ob tem tudi upa, da bo pomenil tudi "vzorec ravnanja za naprej", sprejem interventnega zakona pa nudi bolj optimistični temelj za leto 2012, dodaja Štrukelj, vendar pa "ni za prezreti, da so najbolj zahtevna vprašanja ostala odprta," je še opozoril.

Sindikat policistov: proti zakonu tudi z razpisom referenduma

Kljub temu da so predstavniki sindikatov in sindikalnih central v veliki meri podprli novo besedilo interventnega zakona, je Sindikat policistov Slovenije edini sindikat, ki je odkrito nasprotoval takšnemu besedilu.

"Predvsem zaradi dejstva, da je zamrznitev napredovanj nepravična v smislu enakomerne porazdelitve bremena krize med posamezne kategorije javnih uslužbencev, saj so z zamrznitvijo najbolj prizadeti javni uslužbenci z najmanj delovnega staža ali pa strokovno tehnični delavci, ki imajo že tako ali tako najnižje plače, medtem ko javni uslužbenci, ki so že dosegli maksimalni plačni razred in imajo iz tega naslova že tako ali tako višje plače, tega ukrepa sploh ne bodo čutili (zato je iz njihovih ust slišati takšno "solidarnost" in "razumevanje" do nastale situacije)," v sporočilu za javnost piše sindikat policije.

Si Slovenija lahko privošči referendum o interventnem zakonu?

Če bo sindikat v sedmih dneh od sprejetja zakona zbral 2500 podpisov, da vloži pobudo za zbiranje 40.000 podpisov, kolikor jih je potrebnih za razpis referenduma, bo s tem zaustavil uveljavitev zakona. Tudi sprejeti zakon se v tem primeru ne bi mogel objaviti v uradnem listu in se uveljaviti, ampak se najprej razpiše rok za zbiranje podpisov.

Državni zbor lahko zbiranje 40.000 podpisov sicer zaustavi tako, da se obrne na ustavno sodišče z vprašanjem, ali je takšen referendum ustavno dopusten. Če bi DZ torej menil, da je vsebina takšnega referenduma nedopustna, lahko sproži ustavno presojo referendumske pobude.

Ustavno sodišče mora o tem potem odločiti v 30 dneh, lahko pa tudi zelo hitro, vendarle pa zakon, vse dokler ustavno sodišče o tem ne odloči, ne more biti uveljavljen. Tudi če bi se ustavno sodišče takoj sestalo in skušalo o zadevi odločiti urgentno, bi to trajalo nekaj dni. Tudi v primeru, da možnost referenduma zavrne, pa bi se uveljavitev zakona v tem primeru zavlekla v čas po novem letu.

Upokojenci zakon podpirajo, sodniki "solidarni"

Zveza društev upokojencev Slovenije podpira interventni zakon, ker "moramo skupiti skupaj, da se bo obrnilo na boljše", poudarja predsednica zveze Mateja Kožuh Novak. Po podatkih Kožuh Novakove polovica slovenskih upokojencev živi iz rok v usta, vendar bo njihov položaj še precej slabši, če prvega v mesecu ne bodo prejeli pokojnine in dejansko ne bodo mogli preživeti.

Interventni zakon podpirajo, ker naj bi pri socialnem sporazumu v nekaterih rečeh popustila tudi druga stran. Kot je pojasnila Kožuh Novakova, so jim namreč obljubili, da bodo poslanci nadomestilo za čas brezposelnosti prejemali le pol leta, dlje pa le ob predložitvi dokaza, da ne morejo dobiti nove zaposlitve.

Uskladitev neusklajenih sodniških plač pa zahtevajo v Slovenskem sodniškem društvu. Predsednica društva Janja Roblek je povedala, da so bili sodniki s sprejetjem zakona le seznanjeni, posvetovali pa se z njimi niso. Svoje nasprotovanje so sodniki izrazili tudi v pismu predsedniku DZ Gregorju Virantu, a so sodniki v času krize sicer pripravljeni nositi svoj del skupnega bremena, vendar pa bodo s sprejetjem interventnega zakona in s tem štiriodstotnega znižanja plač pravzaprav na slabšem kot drugi.
 

Medtem pa so se nadaljevala tudi pogajanja o oblikovanju nove vladne koalicije.