Kaj bo glede astronomskih položnic za energijo storila vlada?

Cene so vrtoglave. Nabavna cena električne energije se je iz aprila lani, ko je bila okrog 50 evrov za megavatno uro, letos povzpela na okrog 200, za prihodnje leto pa cena trenutno znaša okrog 250 evrov. To pomeni, da se je cena elektrike na veleprodajnem trgu v enem letu zvišala za 400 odstotkov.

Po izračunih strokovnjakov naj bi se do prihodnjega leta zvišala vsaj za 500 odstotkov. So pa razmere tudi v gospodarstvu zagotovo alarmantne, zato so se s svojimi predlogi že obrnili na vlado. V gospodarski zbornici predlagajo energetsko kapico, kot je bila denimo pri naftnih derivatih. Na obrtni zbornici so nagnjeni k nacionalizaciji električne energije, po zgledu Francije. "To pomeni električno energijo, ki je proizvedena v RS. Se pravi smo samozadostni, ta elektrika je proizvedena na popolnoma skoraj enaki ravni cene, kot je bila leto ali dve nazaj. Cena električne energije se sploh ne bi smela povišati, morda za kakšen odstotek, dva, tri, nič več," pravi predsednik OZS Blaž Cvar.

Se pa v drugih evropskih državah tudi soočajo z energetsko krizo. Denimo v Nemčiji so prebivalce pozvali k varčevanju, tamkajšnji največji najemodajalec pa se je odločil, da bodo od jeseni dalje najemniki ponoči med 23. in 6. uro zjutraj lahko svoje radiatorje ogreli na največ 17 stopinj Celzija. Tako naj bi se stroški ogrevanja znižali za približno osem odstotkov. A to je zaenkrat v Nemčiji. 

Kako pa bi lahko slovenska vlada ukrepala in pomagala pri visokih cenah elektrike? Sprejetje ukrepov za blaženje energetske draginje je po napovedih predvideno naslednji teden. Kaj konkretno imajo na mizi, še ni znano, bi pa lahko vlada uvedla delno regulacijo cen, predvideva se tudi o pomoči ogroženim skupinam prebivalstva in podjetjem. Ni še znano, ali bo vlada posegla tudi v dajatve, bi pa lahko med drugim tudi podaljšala veljavnost znižanih trošarin na energente. Znižane trošarine imamo namreč že od 1. februarja, a ta ukrep se izteče konec tega meseca, torej 31. julija.