Valu podražitev zdaj sledi tudi elektrika, kar že skrbi potrošnike. Nekateri se v teh vročih poletnih dneh hladijo s klimatskimi napravami, ki pa so eden največjih porabnikov energije. Ljudje sicer radi večkrat na hitro ohladimo prostore, a krajše delovanje klime s polno močjo ni najbolj varčno.
"Bolj priporočljivo je seveda nenehno hlajenje, ker vse te novejše klime imajo zelo dobra tipala, znajo dobro prilagajati temperaturo in s tem tudi porabo električne energije," pojasnuje Miha Drganec iz trgovine Big Bang.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije medtem svetujejo, naj bo temperatura v prostoru za največ šest do osem stopinj nižja od zunanje, vsaka stopinja nad 25 stopinj pa pomeni od šest- do osemodstotni letni prihranek. Ključno je tudi redno čiščenje in vzdrževanje, zamašeni filtri namreč povečajo porabo za od pet do 15 odstotkov. Ostali večji porabniki energije so še štedilniki, pečice, likalniki, pralni in sušilni stroji.
Drganec svetuje uporabo pralnega stroja v večernih urah, ko je tarifa električne energije nižja, in uporabo eko oziroma krajših programov pranja ter sušenja.
Kaj pa hladilniki? Na zvezi potrošnikov pravijo, da lahko že s pravilno razporeditvijo živil prihranimo do 10 odstotkov elektrike. Na spodnji polici, kjer je najnižja temperatura, hranite ribe, surovo meso, jajca, na sredini pa mleko in mlečne izdelke. Zgoraj hranite manj občutljiva živila in ostanke kuhanih obrokov, na vratih, kjer je temperatura najvišja in nestalna, pa živila z daljšim rokom trajanja, kot so marmelade, omake, sokovi.
Pomembne so tudi energetske nalepke. Letna poraba energije je odvisna od razreda, v katerega je uvrščena posamezna naprava, dodaja Drganec. Naprave, ki so v višjem razredu (od A do B), porabijo manj energije in so bolje energetsko učinkovite. Med manjšimi porabniki medtem ostajajo računalniki, televizije, manjši gospodinjski aparati in sesalni roboti, ki ne vsebujejo grelnih ali hladilnih teles.
Nasveti ZPS za varčno rabo električnih naprav v gospodinjstvu:
Temperatura v prostoru naj bo največ za šest do osem stopinj Celzija nižja kot na prostem. Če je torej zunaj 32 ali 33 stopinj Celzija, hlajenje klimatske naprave nastavite na največ 24 ali 25 stopinj Celzija.
Če lahko klimatsko napravo upravljate na daljavo, jo vključite vsaj kakšno uro pred prihodom domov, pri čemer upoštevajte zgornja navodila. Manj energije porabi, če dlje časa deluje nastavljena na višjo temperaturo, kot če deluje krajši čas s polno močjo.
Ko klimatska naprava deluje, naj bodo okna zaprta. Zastrite jih z žaluzijami, roletami ali drugimi senčili, da preprečite pasivno ogrevanje prostora. Zračite zvečer oziroma ponoči, ko se prostor nekoliko ohladi.
Za učinkovito delovanje klimatske naprave sta nujna redno vzdrževanje in čiščenje. Enkrat na leto je treba očistiti filtre, skozi katere potuje zrak, zamašeni namreč povečajo rabo energije za pet do 15 odstotkov, poleg tega so glavni krivec za slabše delovanje in neprijetne vonjave, saj zadržijo največji del umazanije, prahu in mikroorganizmov.
Če o klimatski napravi šele razmišljate, izberite ustrezno močno glede na velikost in druge značilnosti prostora, ki ga nameravate hladiti. Prešibka naprava bo ves čas delovala s polno močjo, da bo prostor ohladila na želeno temperaturo, zato bo porabila več elektrike. Notranja in zunanja enota morata biti nameščeni na ustrezno mesto in pravilno, da bo klimatska naprava učinkovito delovala. Tako bo prej in lažje dosegla ustrezno temperaturo v prostoru, posledično pa porabila manj energije. Razdalja med obema enotama naj bo čim krajša.
Termostati centralnih klimatizacijskih sistemov na delovnem mestu so običajno nastavljeni na 22 do 24 stopinj Celzija in 50-odstotno relativno vlažnost. Z nastavitvijo temperature s 23 na 25,5 stopinj Celzija in relativne vlažnosti na 55 odstotkov se poraba energije zmanjša za približno 13 odstotkov, ne da bi pri tem trpelo udobje.
Če le lahko, pomivalni stroj vključite v času manjše tarife, torej med 22. in 6. uro, ko je električna energija cenejša. Uporabite program eko – posoda se res pomiva dlje časa, a stroj porabi najmanj vode in energije. Pralni stroji so bolj glasni, zato je v marsikateri večstanovanjski stavbi uporaba ponoči prepovedana. Morda pa lahko kakšno "žehto" več operete čez vikend, ko je elektrika prav tako cenejša.
Optimalni temperaturni razpon, v katerem deluje hladilnik, je od 2,5 do 4,5 stopinj Celzija. Če v njem shranjena živila dovoljujejo, je lahko temperatura še višja. V zamrzovalniku je temperatura običajno 17 ali 18 stopinj Celzija pod lediščem. Vsekakor je treba pri nastavljanju termostata upoštevati navodila proizvajalca. Z delovanjem aparata v optimalnem območju so lahko prihranki pri porabi energije tudi do 25-odstotni.
S pravilno razporeditvijo živil lahko v hladilniku nastavite višjo temperaturo in prihranite do 10 odstotkov električne energije. Najhladneje je v spodnjem delu, najvišja in najbolj nestalna temperatura pa na vratih.
Redno preverjajte, ali se je v hladilniku oziroma njegovem zamrzovalnem delu nabral led, čeprav so sodobni hladilniki opremljeni s tako imenovano tehnologijo "no frost", ki preprečuje nabiranje ivja in ledu. En sam milimeter ledu pomeni nekaj odstotkov večjo porabo električne energije.
Prostor, kjer bo stal hladilnik, naj bo primerno oddaljen od virov toplote. Zraven pečice, pomivalnega stroja ali radiatorja torej ni najbolj primerno mesto. Prav tako ni primerno mesto, na katerega skozi okno sije sonce.
KOMENTARJI (232)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.