Ministrica po srečanju z direktorji ZD: Težave pričakujemo čez mesec dni

Nekatere bolnišnice so že napovedale, da bodo svojim zdravnikom, ki so preklicali soglasja za nadurno delo, preklicale soglasja za delo pri drugih izvajalcih. To pa skrbi direktorje zdravstvenih domov, saj denimo nekateri občasno delajo tudi v zdravstvenih domovih, je opozorila ministrica Valentina Prevolnik Rupel.

"Umik soglasja za opravljanje dela izven svojega zavoda bi za radiologa, ki dela v bolnišnici, pomenilo, da te dejavnosti ne more opravljati še v zdravstvenem domu. Umik bi torej povzročil težavo tudi v javnem in ne zgolj zasebnem zdravstvu," je dodala ministrica. 

Na drugi strani se tudi umiki soglasij zdravnikov za opravljanje nadur med bolnišnicami razlikujejo. "Ponekod je umikov več, ponekod jih praktično ni," je dejala ministrica, ki sicer priznava, da bodo težave nastale čez mesec dni, ko umik soglasja stopi v veljavo.  "V nekaterih zdravstvenih domovih je umikov soglasij veliko, v nekaterih jih tako rekoč ni," je pojasnila ministrica. Večinoma pa se bo preklic soglasij uveljavil po 30 dneh, zato bi problem lahko nastal s 1. marcem.

Po njenih besedah bodo podatki o številu umikov soglasij na primarni ravni znani jutri.

Glede organizacije dela po uveljavitvi preklica soglasij zdravnikov se z direktorji niso dogovorili, saj da je to odvisno od velikosti vsakega zdravstvenega doma. Direktorji bodo po njenih besedah do marca skušali najti najboljšo možnost organizacije, prioriteta je zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.

"To seveda lahko pomeni zmanjšanje dostopnosti, lahko se bo v ta namen zaprla kakšna ambulanta," je pojasnila. Vseeno naj bi direktorji s primarne ravni zdravstva poročali, da so zdravniki "res zavzeti", da se trudijo in da od bolnikov prav v času stavke prejemajo številne pohvale glede dostopnosti.

V ZD Postojna soglasje za nadurno delo preklicalo 70 odstotkov zdravnikov

Če bo do uveljavitve preklicanih soglasij z marcem res prišlo, bodo morali na primarnem nivoju zdravstva zapirati ambulante z namenom zagotavljanja nujne medicinske pomoči, je v izjavi medijem opozorila tudi direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Postojna Irena Vatovec. Želi si, da pride do dogovora, sploh, ker so ambulante ob sezoni respiratornih obolenj zelo obremenjene.

V ZD Postojna je po njenih besedah soglasje za nadurno delo preklicalo 70 odstotkov zdravnikov. Reorganizacija dela bo neizogibna, težave pričakujejo na pediatriji, saj jim primanjkuje pediatrov. Bi pa v družinskih ambulantah delo denimo lahko potekalo tako, da bi bil družinski zdravnik, ki bi ponoči dežural za potrebe zagotavljanja nujne medicinske pomoči, naslednji dan prost. Tako bi ambulante družinske medicine delovale v omejenem obsegu, česar si Vatovec ne želi.

Na vprašanje, ali v ZD Postojna razmišljajo o preklicih soglasij zdravnikom za delo v drugih ustanovah, je odgovorila, da zdravniki na primarni ravni večinoma ne delajo v drugih ustanovah. Nekateri zdravniki, ki delajo v urgentni dejavnosti, pa pomagajo sosednjim enotam. Tem soglasij ne bi preklicali, saj bi se zato sosednja enota soočala s težavami, kar ni njihov cilj, je pojasnila.

Take težave bi imeli tudi v ZD Postojna, po besedah direktorice bi odpadla zdravstvena dejavnost ortopedije, kirurgije in pulmologije, saj bi ostali brez zdravnikov, ki trenutno opravljajo to dejavnost.

Težave z bolniškimi listi

Na sestanku so po besedah Prevolnik Ruplove od direktorjev skušali izvedeti tudi, kako v njihovih zdravstvenih domovih poteka odpiranje in zaključevanje bolniških listov. V povprečju v 80 odstotkih zdravstvenih domov urejanje bolniških odsotnosti pacientov poteka tekoče, v drugih domovih pa razmišljajo, kako to urediti, je pojasnila.

Direktorji se v teh zdravstvenih domovih pogovarjajo z zdravniki in še vedno upajo, da bodo to rešili, je dodala.

Pobuda poslancev koalicije

V pobudi so koalicijski poslanci spomnili, da se je 15. januarja začela stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki se iz tedna v teden zaostruje. Posledice dejanj stavkajočih zdravnikov in zobozdravnikov v največji meri čutijo najbolj ranljivi, to so pacientke in pacienti, saj zaostrovanje stavke vpliva na njihovo zdravje in življenje, so opozorili.

"V javnosti se že pojavljajo opozorila o številnih zlorabah, med drugim naj bi zdravniki zavračali obravnavo pacientov v okviru svoje službe v javnih zdravstvenih zavodih in jih celo napotovali v svoje zasebne ordinacije, kjer jim ponujajo samoplačniške storitve," so navedli.

Zaslužek na račun rušenja javnega zdravstva je stavkajočim zdravnikom in zobozdravnikom po navedbah koalicijskih poslancev omogočen preko podanih soglasij za opravljanje dela pri drugem izvajalcu ali za delo kot samostojnim izvajalcem, ki so urejena v zakonu o zdravstveni dejavnosti.

Soglasje k takem opravljanju dela mora podati direktor javnega zdravstvenega zavoda za največ 12 mesecev, in sicer vedno, kadar so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji. Med drugim zdravstveni delavec, ki se mu soglasje poda, ne sme odklanjati nadurnega dela, pripravljenosti in morebitnih drugih oblik dela v javnem zdravstvenem zavodu. Koalicijski poslanci so v pobudi spomnili na besede predstavnikov Fidesa, da naj bi soglasje za nadurno delo umaknila že več kot polovica zdravnikov in zobozdravnikov, ob tem pa direktorji javnih zdravstvenih zavodov že opozarjajo na motnje pri izvajanju delovnih procesov.

Zato so poslanci koalicije na ministrstvo za zdravje naslovili pobudo, naj preveri, ali glede na omenjene informacije o preklicu soglasij za nadurno delo še vedno obstaja pravna podlaga za veljavnost soglasij za opravljanje dela pri drugih izvajalcih ali da zdravnik dela tudi kot samostojni izvajalec.

Konkurenčna klavzula

V pobudi ministrstvu koalicijski poslanci predlagajo tudi, naj s pripravljeno pravno podlago seznani vse direktorje javnih zdravstvenih zavodov in svete zavodov, v pristojnosti katerih je organizacija dela in posledično tudi podeljevanje soglasij za opravljanje dela pri drugem izvajalcu. Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je dodatno pojasnila, da ministrstvo sicer neposredne pristojnosti glede soglasij zdravnikov za delo pri drugih izvajalcih nima, saj so direktorji pri tem samostojni.

Ministrstvu koalicijski poslanci predlagajo še, naj direktorje javnih zdravstvenih zavodov opozori na dosledno spoštovanje zakonske prepovedi konkurenčne dejavnosti, ki velja tako po zakonu o delovnih razmerjih kot po zakonu o gospodarskih službah. V okviru tega naj ministrstvo preveri, ali direktorji javnih zdravstvenih zavodov pravilno tolmačijo konkurenčno klavzulo in po potrebi izda enotne smernice ali vsaj dopolni in v skladu z v vmesnem času sprejeto zakonodajo dopolni dokument, ki je objavljen na spletni strani ministrstva za zdravje.

Zelo različni odstotki po bolnišnicah

Delež zdravnikov, ki so preklicali soglasje za delo preko polnega delovnega časa, je po bolnišnicah različen. Medtem ko v trboveljski bolnišnici soglasja za nadurno delo doslej ni umaknil noben zdravnik, je v novomeški bolnišnici soglasja preklicala že skoraj polovica vseh.

Tam pravijo, da se jim zdi prav, da v tem primeru tem zdravnikom umaknejo dovoljenja za delo pri drugih izvajalcih: "Če dajo preklic soglasja lastni bolnišnici, potem je nehigienično, da bi delali dodatno izven nje." Tudi slovenjegraška bolnišnica že izdala preklic soglasij za delo pri drugem delodajalcu, razen za delo pri Gorski reševalni službi ter sistemu za transplantacijo organov.

Zlobčeva in Beovićeva medtem za isto mizo

Medtem Zveza organizacij pacientov in zdravniška zbornica ponujata pomoč za izhod iz stavke. Predsednici Štefanija L. Zlobec in Bojana Beović sta se sešli na sestanku, na katerem sta razpravljali o širših razlogih za stavko. Soglašali sta, da je nujen širši dialog vseh deležnikov v zdravstvu, pri tem pa sta s svojimi predlogi pripravljeni sodelovati in se pogovarjati z obema stranema.

Glas ljudstva s svojimi predlogi

Tudi v civilni iniciativi Glas ljudstva so prepričani, da je stavko zdravnikov treba ustaviti takoj, vlada pa ima po besedah predstavnika iniciative Dušana Kebra v rokah vsa orodja, da stavko ukine. Opozoril je, da so zdravniki doslej stavkali enajstkrat in dosegli vse, kar je mogoče doseči v javnem plačnem sistemu. 

Menijo, da bi morala vlada k pogajanjem s Fidesom pristopiti bolj proaktivno, zato so pripravili nekaj ukrepov in jih poslali vladi in koaliciji.

Med drugim predlagajo, naj vlada vodstvom zavodov naloži, da svojim zaposlenim, ki so umaknili soglasja za nadurno delo, prekličejo le dovoljenja za delo pri zasebnih delodajalcih in koncesionarjih, ne pa tudi dovoljenj za delo v drugih javnih zdravstvenih ustanovah.

Menijo, da ni neposredne zakonske podlage, da bi bila stavka zdravnikov plačana, saj so zahteve Fidesa vezane na povišanje plač, in ne na kršitev kolektivne pogodbe.

Ministrstvo za zdravje pozivajo naj pripravi dodaten seznam storitev, ki jih morajo zdravniki izvajati, če bodo nadaljevali stavko. Predlagajo, da v času stavke izvajajo vse preglede in storitve z oznako hitro in zelo hitro, in ne samo nujno. Prve preglede pri specialistu pa bi morali po njihovem mnenju opravljati vsaj v obliki triaže.

Pravijo, da kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike za neuspešna pogajanja predvideva reševanje spora pred komisijo za pomirjevanje in arbitražnim svetom. V iniciativi menijo, da lahko vlada na podlagi tega člena stavko nemudoma ustavi.

Menijo, da bi morala do sindikata nastopiti z lastnimi zahtevami: uvedba mednarodno primerljivih normativov, skrajševanje čakalnih dob z jasnimi akcijskimi plani vsakega zdravstvenega zavoda posebej, zagotovitev osebnega zdravnika vsem prebivalcem, uveljavitev konkurenčne klavzule in skrajšanje dopustov na raven drugih poklicev v javnem sektorju.