Azilanta odklanjata hrano

Vodja sektorja za azil na MNZ Tonček Kopše je na novinarski konferenci izrazil prepričanje, da sprejeti zakon o mednarodni zaščiti mnoga področja s področja azila ureja po višjih standardih, kot jih je zakon o azilu. "Postopke vodimo zakonito in po najvišjih psihosocialnih standardih, vse postopke pa presoja upravno sodišče," je dejal Kopše.

Po besedah Kopšeta je v zakonu o mednarodni zaščiti upoštevana vsa slovenska sodna praksa s področja azila, prav tako pa tudi vse evropske in svetovne izkušnje s tega področja. "Zakon o mednarodni zaščiti je moderen zakon in ima vgrajeno vsebino evropskih direktiv ter daje dobra postopkovna jamstva," je zatrdil.

Kot je povedal Kopše, je v azilnem domu posebna skrb posvečena ranljivim skupinam, tako prosilcev kot beguncem in oseb s priznano subsidiarno zaščito, saj omogoča pozitivno diskriminacijo pri materialnih pogojih sprejema, zdravstvenega varstva, psihološkega svetovanja in nege.

Gladovna stavka dveh azilantov

V zvezi z dogodkom v azilnem domu, ko naj bi se dva prosilca za azil v jedilnici sama poškodovala, zdaj pa gladovno stavkata, je Kopše izrazil prepričanje, da je strokovno osebje v azilu delovalo v skladu z zakonom, ko ju je namestilo na oddelek za omejeno gibanje. Po njegovih besedah so v domu sumili, da je šlo v primeru obeh prosilcev za zlorabo azilnega postopka, saj so se njune izjave pri drugemu organu bistveno razlikovale od izjav v azilu.

Po besedah Kopšeta sicer prosilca, katerih identiteta še ni znana, še vedno gladovno stavkata, pri čemer poleg hrane odklanjata tudi vsakršno zdravniško in socialno pomoč. Dodaja, da bosta oba ostala na oddelku za omejeno gibanje "dokler se razmere ne bodo spremenile".

Aktivistka socialnega centra Rog Aigul Hakimova je povedala, da sta prosilcem za azil sicer ponujena brezplačna pravna pomoč ter prevajanje, vendar naj se ne bi dosledno izvajala. Kopše pa je zatrdil, da je vsakemu prosilcu za azil ponujena pravna pomoč in tudi prevajanje.

Prosilca sta bila podrobna informirana o poteku postopkov za priznanje mednarodne zaščite in tudi o pravicah ter dolžnosti, v jeziku, ki ga razumeta. Že naslednji dan so ju obiskali nekateri prosilci za mednarodno zaščito, ki bivajo v Azilnem domu, kar demantira trditve, da so jima prepovedani obiski. Prosilcema, ki sta na tiskovni konferenci izjavljala, da jima nismo omogočili izhoda na delo, nismo nikoli omejevali izhodov iz Azilnega doma, je MZN zapisal v sporočilu za javnost.

'Nehumano ravnanje z azilanti'

Aktivisti Socialnega centra Rog so na novinarski konferenci opozorili, da "azilni dom ni mesto zaščite ljudi, ki so v njem nameščeni, temveč mesto njihovega ogrožanja". "Politična plat azila izginja, postopki delavcev z ljudmi, ki iščejo zaščito, pa so nehumani," zatrjuje aktivistka Aigul Hakimova.

Kot je poudarila Hakimova, so vse pogostejša dejanja zavračanja in upiranja med prosilci za azil legitimen odgovor na zaostrovanje nasilja nad njimi. "Za takšne razmere so odgovorni predvsem zaposleni v azilnem domu in centru za tujce, ki ravnajo nehumano," je prepričana.

Aktivisti socialnega centra menijo, da slovenska vlada sprejema zakone, katerih namen je ukinitev azila. "Sama inštitucija azila, ki je ljudem nekoč dajala zaščito, sedaj zelo represivno omejuje inštrument, ki je bil nekoč dostopen," je dejala Hakimova.

Izpostavila je hišni red v azilu, ki je po njenih besedah zelo "strog in nehuman". Pri tem opozarja na institucionalno nasilje, ki je, kot meni, eden ključnih instrumentov vsiljevanja politike omejevanja svobode ter odpravljanja enakosti v Sloveniji in EU.

MNZ zavrača očitke

Ne držijo trditve, da v Azilnem domu zavračamo donacije
posameznikov ali nevladnih organizacij, saj o tem priča tudi dobro založeno skladišče, ki so si ga večkrat ogledali tudi novinarji. Res pa je, da moramo včasih, zaradi zdravstvenih razlogov, zavrniti hitro pokvarljivo hrano, so v sporočilu za javnost zapisali na MNZ. MNZ ostro zavrača vse trditve, da izvajajajo pritiske na prosilce, da z njimi ravnajo nečloveško in da jim omejujujejo svobodo gibanja in svobodo izražanja.

Za kvalitetno preživljanje prostega časa

Vodja azilnega doma Katarina Štrukelj je na novinarski konferenci povedala, da si prizadevajo za kvalitetno preživljanje časa prosilcev za azil. Po njenih besedah prav zato organizirajo prostočasne aktivnosti, delavnice in tečaje za živeče v azilu. Kot je dejala, vsi otroci, ki prebivajo v azilu, obiskujejo osnovno šolo, pravico pa imajo tudi do srednješolskega in poklicnega izobraževanja. Kot osnovne pravice prosilcev za azil je navedla pravico do dela, pravico do zdravstvene oskrbe, do hrane in obleke.