Upravno sodišče preklicalo imenovanje direktorice Tehniškega muzeja Slovenije

Natalija Polenec, vršilka dolžnosti (v. d.) direktorja Tehniškega muzeja Slovenije (TMS), je prepričana, da je postopek imenovanja novega direktorja v muzeju potekal nepravilno in da je minister za kulturo poskušal diskreditirati njeno delo na seji DZ, da bi tako upravičil imenovanje jezikoslovke Barbare Juršič, ki je od 1. februarja letos sedela na direktorskem stolu TMS.

Iz muzeja so nam danes sporočili, da Natalija Polenec nadaljuje delo na mestu v. d. direktorice. Upravno sodišče RS je v namreč v upravnem sporu Polenčeve zoper ministrstvo za kulturo zaradi imenovanja direktorja Tehniškega muzeja Slovenije sklenilo, da ugodi zahtevi za izdajo začasne odredbe.

Na kulturnem ministrstvu so za STA pojasnili, da zadev, ki se nanašajo na vodenje muzeja, ne bodo komentirali, dokler je stvar ne razreši na upravnem sodišču, se bodo pa na sklep sodišča pritožili.

Ozadje

Polenčevi, ki je postala direktorica TMS leta 2014, se je mandat iztekel oktobra 2019. Da bo treba izbrati novega direktorja, je ministrstvo za kulturo opomnila junija lani. A ker do izteka njenega mandata kulturni minister Zoran Poznič, ki po odstopu premierja Marjana Šarca opravlja tekoče posle, ni imenoval novega direktorja, je ministrstvo oktobra izdalo odločbo, da bo Polenčeva eno leto oziroma do imenovanja novega direktorja v. d. direktorice.

Decembra lani sta nato strokovni svet in svet TMS obravnavala prispele vloge, ki jih je kulturno ministrstvo ocenilo, da izpolnjujejo razpisne pogoje. "Oba sveta sta me kot najprimernejšo kandidatko predlagala ministru v imenovanje. Odločitev ministra o izboru, ki popolnoma ignorira mnenje obeh svetov, je zato po mojem mnenju nepravilna," je prepričana Polenčeva.

Tako strokovni svet kot svet TMS sta potrdila navedbe v. d. direktorice TMS

Oba sveta smo vprašali, ali drži, da je bila Polenčeva od štirih kandidatov edina primerna za direktorico TMS? Odgovor obeh je bil: da in prav zato sta jo predlagala kulturnemu ministrstvu. Zakaj ju je prepričala, nam je pojasnila predsednica strokovnega sveta TMS Irena Lačen Benedičič: "Pri njej smo kot pozitivno ocenili: strokovni izpit za delo na področju muzejev, celovito pripravljen program za delo zavoda, ki vključuje vsa področja dela … Zastavljen program dela nakazuje kontinuiteto dosedanjega dela zavoda, za katerega strokovni svet meni, da je bil v zadnjem obdobju zelo uspešen."

Lačen Benedičičeva je ob tem dodala, da po mnenju strokovnega sveta nekdanja direktorica ni imela nobenih pomanjkljivosti, zaradi katerih bi obstajal dvom, da direktorske funkcije ne bi mogla opravljati.

Ali je v ozadju politična povezava s SD?

Pogled v javni razpis kaže, da bi nova vodilna oseba TMS morala med drugim izpolnjevati naslednje pogoje:

– univerzitetna izobrazba ene izmed strok, zastopane v dejavnosti muzeja,

– najmanj pet let delovnih izkušenj in poznavanje področja dela muzeja,

– sposobnost za organiziranje in vodenje dela,

– aktivno znanje slovenskega jezika,

– višja raven znanja najmanj enega svetovnega jezika in osnovna raven znanja najmanj enega svetovnega jezika.

Prvo vprašanje, ki se zastavlja, je, kako je ministrstvo obravnavalo razpisni pogoj sposobnost vodenja dela. Barbara Juršič je resda od leta 2015 direktorica in polovična lastnica podjetja Piktorama, katerega dejavnost je prevajalstvo in video produkcija, a je direktorica zgolj eni osebi, ki je hkrati lastnik druge polovice podjetja, kažejo podatki GVIN. Lastnik te druge polovice Piktorame pa je Matjaž Lobnik, sin profesorja ljubljanske Biotehniške fakultete Franca Lobnika, ki je bil leta 2008 kandidat za okoljskega ministra in je bil tako kot kulturni minister Zoran Poznič iz vrst stranke SD.

Tako ministrstvo kot Juršičeva zagotavljata, da ima dovolj organizacijskih in vodstvenih izkušenj. "Ob pomembnih projektih sem organizirala in vodila večje ekipe, ki so jih sestavljali posamezniki, podjetja in strateški mednarodni partnerji," je izpostavila Juršičeva, ko smo jo vprašali, ali je morebiti naknadno pridobila ustrezna znanja in kompetence, ki jih je zahteval razpis, pa jih morda v javno objavljenem življenjepisu na spletu ni navedla.

Juršičeva v življenjepis med drugim navaja, da ima diplomo iz francoskega in španskega jezika s književnostjo, magisterij iz romanskih študij ter doktorat iz humanistike in družboslovja. V njem pa ne piše, da ima kakršno koli znanje s tehniškega področja (na primer: kmetijska tehnika, gozdarstvo, energetika, komunikacija, informatika, tiskarstvo … ), ki je glavna dejavnost muzeja in zatorej razpisni pogoj za mesto direktorja. Da je naknadno pridobila znanje iz teh branž, ni potrdila.

Juršičeva v življenjepisu niti ne navaja, da ima kakršnekoli izkušnje na področju muzejske dejavnosti. Potrdila nam je, da z muzeji do zdaj zares ni imela opravka. Je pa delala na Ministrstvu za notranje zadeve kot prevajalka in tolmačka za francoščino, španščino in portugalščino ter delovala na področju javne diplomacije – spremljala je slovenske politike na službenih poteh.

Ob tem je ocenila, da je poglaviten vidik delovanja in lastnih prihodkov TMS pedagoška dejavnost. "Imam veliko izkušenj s tega področja (vodenje delavnic, poučevanje), vključno s predavanji v tujini," je izpostavila.

Ministrstvo odgovarja: prevajalka Juršičeva izpolnjuje vse kriterije, študij jezikov je povezan z informatiko in tiskarstvom

Juršičeva je ministrstvu predložila program delovanja zavoda v prihodnjih petih letih, s čimer je prepričala ministrstvo. Njihova komisija je namreč ocenila, da Juršičeva dobro pozna razmere in dejavnost osrednjega tehniškega muzeja in se zaveda pomena njegovega poslanstva. "Le dr. Barbara Juršič je v svojem načrtu dela in v ustnem razgovoru podala veliko svežih in inovativnih zamisli o viziji vodenja muzeja v prihodnosti in izrazitejši podobi v javnosti. Med drugim je predlagala večje širjenje tehniške kulture, redno sodelovanje s sorodnimi ustanovami, promocijo dosežkov slovenskih raziskovalcev in tehnikov, prikaz najuspešnejših podjetij na Slovenskem ter sodelovanje z znanostjo in tehnologijo … " je nekaj razlogov, zaradi katerih je komisija Pozniču predlagala, da za direktorico TMS imenuje dr. Barbaro Juršič.

Na ministrstvu za kulturo ob tem trdijo, da se prevajalsko, družboslovno in humanistično znanje Juršičeve povezuje s tehniškimi vedami in da torej njena izobrazba ne striže z razpisnimi pogoji: "TMŠ utemeljuje svoje poslanstvo z zbirkami tudi s področij informatike in tiskarstva, kamor sodi tudi študij tujih jezikov." Nadalje razlagajo, da je študij jezikov in književnosti na področju humanistike in družboslovja zastopan v vseh muzejih na področju upravljanja in razstavljanja premične in nesnovne dediščine.

Kako dobro minister pozna delo TMS?

Eden izmed razlogov, zakaj Poznič ni imenoval Polenčeve, je: v TMS so mrtva področja, ki jih muzej ne pokriva, pa bi jih moral: informatika, tiskarstvo, pismene tehnologije, nesnovna dediščina, je utemeljil na januarski seji DZ. Vse našteto si v muzeju lahko ogledamo ali doživimo, zato se pojavlja vprašanje, ali minister sploh pozna dejavnost in področja delovanja TMS?

Muzej namreč hrani obsežno zbirko gradiva s področja tehnike pisav in tiskanja ter pisarniške tehnike. Na področju informatike je dejaven že od 70 let. Nesnovno dediščino ohranja z delavnicami in prezentacijami in je muzej z največjim številom izvedenih delavnic med nacionalnimi muzeji, je utemeljila Polenčeva.

Polenčevi je tudi očital podhranjeno vodenje zavoda, češ da si premalo prizadeva izboljšati kulturni turizem. V. d. direktorica trdi nasprotno. Po njenih navedbah se je obisk v muzeju povečal za petino glede na leto 2014, ko je nastopila mandat. V Bistro pa so privabili 10 odstotkov več tujih turistov. "Enako velja za poslovanje. V letu 2019 smo pridobili skoraj 30 odstotkov več lastnih sredstev, uspešno smo izpeljali več EU projektov," je zagotovila.

Morda je ob tem smiselno omeniti, da, kot nam je povedala Polenčeva, TMS v Bistri uradno ni obiskal noben minister za kulturo že več kot 10 let.