Ne osem, država je porabila že 50 milijonov, a nismo nič bližje sodni stavbi

Ob odprtju letošnjega sodnega leta vodstvo Vrhovnega sodišča prav nič ni skrivalo iskrenega razočaranja nad odnosom, ki ga je z nakupom stavbe na Litijski do pravosodja znova pokazala izvršilna veja oblasti. Ne le, da se pred nakupom Dominika Švarc Pipan z njimi ni posvetovala, predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević k temu dodaja, da je lokacija "neprimerna, če uporabim najblažji izraz". "Predvsem z vidika dostopa, tako nekih pripornikov, zapornikov, spisov, parkirišč, za stranke, za sodnike," pojasnjuje. 

Stavbo naj vlada kar sama obdrži, je zelo neposreden Đorđević: "Naj jo imajo." "Stavba je kupljena, ampak ni primerna za sodišča," mu pritegne generalna sekretarka Vrhovnega sodišča Helena Miklavčič. "Tudi sama kvadratura, ki zdaj kar narašča, se kvasi," dodaja, Đorđević pa: "Terase, tisto je grozljivka." In spet Miklavčičeva: "In tista kvadratura, ki so jo zdaj našli. Sodišče ne more opravljati svojega dela nekje na terasah, balkonih, ložah, to je povsem neprimerno."

Točno leto dni je sicer minilo od našega obsežnega dosjeja v rubrikah 24UR Fokus in Dejstva o prostorski stiski našega pravosodja. Od popolnoma neprimernih razmer za delo do popolnoma neprimernih situacij.

Zelo povedna je bila takrat (februarja lani) tudi izjava predsednice ljubljanskega Okrajnega sodišča Nataša Kosec, kjer imajo prostore tudi v stanovanjskih blokih: "Štemanje ploščic povzroča hrup, ki preglasi udeležence postopka."

Saga o novi sodni stavbi traja že 17 let. V tem času je država samo za najemnine – pravosodni organi so v Ljubljani namreč raztreseni na kar 18 lokacijah – porabila že več kot 35 milijonov evrov. Še osem dodatnih milijonov je šlo za nakup in dokumentacijo za zemljišče na Masarykovi, kjer je danes parkirišče. Projekt Bežigrajski dvor, kjer je še vedno v središču Ljubljane največja gradbena jama v državi, pa je bil ustavljen lani, tik pred podpisom pogodbe za projektno dokumentacijo. Če tem zneskom prištejemo še aktualni nakup stavbe na Litijski, je država porabila že več kot 50 milijonov evrov, za to, da imamo na koncu dve zemljišči in eno zanemarjeno stavbo. 

Na Litijsko je sicer ministrstvo želelo preseliti tudi Upravno sodišče, ki je – pozor – v prostorih države in ki je eno redkih sodišč pri nas, kjer delujejo v za sodišče primernih prostorih. "To so prostori, ki smo jih mi zasedli v letu 2007. Imeli smo možnost, da smo sodelovali pri razvrščanju prostorov, ločen je javni del, ločen je zasebni del. Imamo prostore res oblikovane, kot smo sami želeli in kot menimo, da mora biti sodišče organizirano. Mi smo tu res zadovoljni. Problem je, da prihajajo novi kadri in da nam zmanjkuje samo kabinetov," je povedala predsednica Upravnega sodišča Jasna Šegan.

Konkretno manjka 24 kabinetov. Te bi lahko imeli nekaj nadstropij nižje, če bi se država dogovorila z uradom za nadzor proračuna, ki ima prostore v isti stavbi. In ne le, da bi, če bi se selitev dejansko zgodila, na Viču ostali prazni državni prostori, Upravno sodišče bi iz primernih preselili v neprimerne in tudi popolnoma premajhne prostore.