"Naložila sva spise in zdaj greva iz Tavčarjeve ulice na Slovensko ulico," pojasni Kristjan Stojanović, ki že 13 let kot sodni kurir ljubljanskega Okrožnega sodišča z vozičkom prevaža sodne spise in sodno pošto. Navadno iz katakomb, ki so v kleti sodne palače na Tavčarjevi ulici, na razseljene lokacije sodišča odide dvakrat na dan, ne glede na to, kakšno je vreme – ali zunaj sije sonce ali pada dež ali pa sneži, kot je snežilo ta dan.
Stojanović razlaga, da je delo fizično zelo naporno. Vsak dan prehodi več kilometrov: "Od 20 do 30 tisoč korakov na dan. Najmanj." Poleg tega je njegov tovor zelo težak, skupno ima namreč skoraj 200 kilogramov. "Samo voziček ima 20 kilogramov, potem pa še vsaka škatla od 30 do 40 kilogramov, odvisno, kako polna je." Najtežje je delo na Miklošičevi ulici 28, kjer je služba za alternativno reševanje sporov Okrožnega sodišča v Ljubljani, pripoveduje Stojanović. Tam mora namreč voziček spraviti v prvo ali celo drugo nadstropje sodišča. Voziček ima sicer mehanizem za lažje premagovanje stopnic, a še vedno ga mora po stopnicah vleči z lastnim telesom. "Na ulici znajo biti tudi kakšni komentarji, ljudje se namreč vtikajo v vse ... Sprašujejo me, kaj to vozim ali pa takoj povežejo sodišče z neprijetnimi stvarmi."
Ker v glavni sodni stavbi na Tavčarjevi – tam domujeta še Vrhovno in Višje sodišče v Ljubljani – ni dovolj prostora za vse, so danes pravosodni organi razdrobljeni na 18 različnih najetih lokacijah.
Vklenjeni obtoženec v spremstvu pravosodnih policistov na domačem stopnišču
"Tukaj so stanovanja, mi smo pa vmes. Prihajajo odvetniki, mediatorji, stranke ... Pestro je, veliko potrpljenja potrebujemo tako z ene kot druge strani," razlaga Barbara Levstik Šega, vodja Službe za alternativno reševanje sporov Okrožnega sodišča. Na Miklošičevi si stavbo delijo s stanovalci bloka, poleg tega imajo skupni vhod tudi s Slovensko kinoteko. S stanovalci si poleg vhoda delijo tudi notranje stopnišče. Večkrat se tako zgodi, da se na hodniku stanovalci srečajo z olisičenimi obtoženci, ki jih spremljajo pravosodni policisti.
Levstik Šega izpostavlja slabe pogoje dela, od ozkih hodnikov, ki niso primerni za stranke, do premajhnih sob za mediacijo in pisarne, ki nimajo klim, tako da je, pravi, poleti zelo vroče. "Temperature dosežejo 35 stopinj celzija ali več. Lansko poletje, ko je bilo bolj vroče, je bilo tudi 38 stopinj Celzija." Ker je stavba spomeniško zaščitena, ne morejo namestiti klim: "Ker se jih z zunanje strani ne sme videti. Zvezane roke imamo."
Vsako leto več kot štiri milijone evrov samo za najemnine
Zaradi velike kadrovske stiske – v glavni sodni palači na Tavčarjevi 9 namreč ni dovolj prostora za vse – so ljubljanski pravosodni organi razseljeni na 18 lokacij po mestu. Po podatkih Ministrstva za pravosodje je skupni strošek najemnin za lansko leto znašal dobre štiri milijone evrov. "V zadnjih 10 letih pa je ministrstvo za najemnine v Ljubljani namenilo približno 35 milijonov evrov."
Najvišja je najemnina za dobrih štiri tisoč kvadratnih metrov prostorov na Miklošičevi ulici, kjer so prostori Pravdnega oddelka Okrajnega sodišča. Država je družbi Realco lani plačala nekaj manj kot 630 tisoč evrov, kar je bil (zadnji finančni podatki so iz leta 2021) tudi edini prihodek tega podjetja.
Primarno se ukvarjajo z oddajanjem nepremičnin, prek podjetja AULA pa je lastnik Andrej Kremljak, poslovnež, ki je širši javnosti znan predvsem kot solastnik Casinoja Fortuna v Novi Gorici.
Na drugem mestu je podjetje EQUINOX. Slabih 586 tisoč evrov najemnine jim je lansko leto plačala država za dobrih štiri tisoč kvadratnih metrov na Pražakovi in Miklošičevi ulici. Tam so med drugim Stečajni oddelek in Oddelek za gospodarsko sodstvo. Nepremičninska družba Equinox ima sicer v lasti več hotelskih in poslovnih nepremičnin v Ljubljani, med drugim tudi hotel Lev, hotel Union, uHotel in večino Delove stolpnice.
Lansko leto so samo v prvih devetih mesecih ustvarili več kot 1,2 milijona evrov čistega dobička. Veliko tudi vlagajo – za Delovo stolpnico na primer načrtujejo preoblikovanje stavbe, del bo še naprej namenjen pisarnam, del pa bodo kmalu garsonjere. Izvršni direktor Equinoxa je sicer sin nekdanjega politika iz vrst LDS Hermana Rigelnika.
Ali smo v letih premišljanja, preigravanja lokacij, načrtovanja in odpovedovanja projekta pravzaprav zamudili dragocen čas, ki je ceno investicije pognal v nebo? O tem v 24UR Fokus v nedeljo.
Med višjimi zneski so še dobrih 400 tisočakov, ki jih za sedež Okrajnega sodišča na Miklošičevi 10 država plačuje Zavarovalnici Triglav, in 380 tisoč evrov, ki jih za najem prostorov za arhive v ljubljanskem BTC-ju država plačuje Kompas shopu. Slednjega prek podjetij Proaltia, Stol Kamnik in Akustika group obvladuje Aleksander Jereb.
Najemodajalci, ki državi oddajajo prostore za pravosodne organe: Realco, Equinox, Zavarovalnica Triglav, Kompas shop, Immoreal, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarsko razstavišče Olton plus, Mestna občina Ljubljana, Beli vitez, Tadej Gognjavec in Matjaž Rakovec ter Pošta Slovenije.
Poleg najemnin so visoki tudi stroški vzdrževanja in upravljanja teh stavb. Lansko leto je samo Okrožno sodišče v Ljubljani za upravljanje najetih prostorov plačalo še približno 670 tisoč evrov. Stroški vzdrževanja sodne palače na Tavčarjevi, katerega upravniki so, pa nekaj manj kot 700 tisoč evrov. Skupaj torej še dodatnih 1,3 milijona evrov.
Razjarjene stranke in odpovedane obravnave zaradi 'štemanja' kopalnice
"Lahko se zgodi, da mora v eni in isti zadevi stranka obiskati tri lokacije. Prvo, kjer bo vložila vlogo oziroma plačala takso, drugo lokacijo, kamor si bo šla v času uradnih ur pogledat spis in tretjo, kamor bo vabljena na glavno obravnavo oziroma narok. Tako da je razpršenost zelo negativna." O tem, da se stranke izgubljajo in posledično zamujajo, razlaga predsednica Okrajnega sodišča Nataša Kosec: "Najmanj, kar je, da so stranke nezadovoljne, ko po nepotrebnem tavajo po centru Ljubljane."
Tudi oni si tako kot Služba za alternativno reševanje sporov Okrožnega sodišča kazenski oddelek delijo s stanovalci bloka. Kar, tako Kosec, prinaša neprimerne situacije, v katerih se znajdejo zaposleni in stranke sodišča. "Na primer vdor vode v kopalnico enega od stanovalcev potem zalije naš vpisnik." Kazenski oddelek se nahaja v omejenem območju gibanja: "V peš coni dostop z vozilom brez dovolilnice ni mogoč, tako da pravosodni policisti, ko pripeljejo obdolžence, ki jim je odvzeta prostost, tega sprehodijo čez obljuden del Ljubljane mimo lokalov. Mislim, da je to najmanj nečloveško in nedostojanstveno, seveda pa je vsakemu jasno, kakšna je varnost v tem primeru."
'Vse stavbe padejo z vidika varnosti'
"Če strnem, vse stavbe že na vhodu padejo z vidika varnosti tako zaposlenih kot strank," še razloži Nataša Kosec, predsednica Okrožnega sodišča. Podobno tudi njen kolega predsednik Okrožnega sodišča Marjan Pogačnik, ki ima pisarno v glavni sodni stavbi na Tavčarjevi. "Danes lahko vsak obiskovalec sodišča povsem nemoteno dostopa do kabinetov sodišča, kar glede na zadeve, ki jih obravnavamo, predstavlja varnostno tveganje."
Prav varnosti objekta so morali arhitekti pri snovanju nove sodne stavbe posvetiti posebno pozornost. "Ta mora biti zasnovana tako, da omogoča dosledno ločenost javnega in zasebnega dela stavbe. V celotnem objektu mora biti zagotovljena visoka stopnja varnosti in nadzora," je zapisano v natečajni nalogi iz julija 2021. Stavba bi bila tako strogo ločena na javni in interni del. Že parkirni prostori in poti iz garažne hiše bi bile stroge, prav tako bi bili ločeni dostopi do sodnih dvoran. Zaposleni, tudi sodniki, bi tako v sodne dvorane vstopili iz ločenih hodnikov, do katerih javnost ne bi mogla priti.
Da je do najemniške politike zadržana, pa razlaga pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan: "To je dediščina preteklih vlad in pretekle državne politike. Menim, da mora biti dobro premišljeno, kdaj je upravičeno iti v najem namesto v lastništvo in kdaj ne." To leto bodo na ministrstvu z analizo preverjali, ali so poslovni prostori sodišč v Ljubljani racionalno porabljeni in kakšna je dejanska zasedenost prostorov ter sodnih dvoran. "Smo že pristopili k celoviti analizi izdelave dejanskih potreb. Pripravljamo tudi merila in normative za uporabo prostorov sodišč, ki bodo podlaga za vlaganja v prihodnje za prostore pravosodnih organov," razlaga Švarc Pipan.
S to analizo bo, pojasnjuje ministrica, jasno tudi, kaj bo država naredila z zemljiščem ob Masarykovi, kjer bi po prvotnih planih, starih 17 let, morala stati nova sodna stavba. Spomnimo, država jo je od Slovenskih železnic kupila leta 2006 za 4,2 milijona evrov. Zdaj pa je tam že leta makadamsko parkirišče, s katerim upravlja hčerinsko podjetje Slovenskih železnic SŽ ŽIP, ki državi za to plača dobrih 88 tisoč evrov letne najemnine.
"Si želimo, da se bosta nadaljnje projektiranje in izgradnja lahko začela čim prej, saj bo tako rešena prostorska stiska treh sodišč, ki bodo pridobila nove ustrezne prostore v lasti Republike Slovenije, mesto in državljani pa bodo pridobili sodobno sodno stavbo, ki bo dogradila mestno magistralo in sosesko ter nam bo vsem v ponos." Ministrstvo za pravosodje in Zbornica za arhitekturo in prostor, november 2021.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.