32 priporočil za preprečevanje sovražnega govora: 'Omejevanje je lahko škodljivo'

Svoboda govora ali razžalitev – prvi primer. Bernard Brščič, nekdanji predsednik skrajno desne Domovinske lige, je izgubil tožbo proti koordinatorju Levice Luki Mescu. Ta ga je zaradi serije nestrpnih izjav označil za fašista, Brščič pa je zahteval 4000 evrov odškodnine. Neutemeljeno, je odločila ljubljanska okrajna sodnica Živa Sila.

"Svoboda govora je zagotovo ena temeljnih pravic posameznika. Bolj kot naslavljamo oblast, kot kritiziramo oblast, večja bo svoboda govora, bolj kot je usmerjena zoper neke zelo ranljive skupine. In kjer gre za spodbujanje nekega nasilja in hudega nasilja zoper to skupino, kar pomeni, da bo ta skupina lahko potem tudi resno ogrožena, bolj je verjetno, da bo šlo za obliko sovražnega govora," pojasnjuje Miha Šepec iz mariborske pravne fakultete.

Kje in kako potegniti črto ter zmanjšati sovražnost v družbi, je razmislil tudi premierjev strateški svet, ki ga vodi Nika Kovač. Robertu Golobu predlagajo 32 priporočil s področja vzgoje, preventive in medijev. Tudi to, naj država ne financira medijev, ki širijo sovražne vsebine.

Na drugem koncu so se problematike lotili v državnem svetu in organizirali posvet: pravni, moralni in psihološki izzivi omejevanja svobode izražanja. "Iz razprave se je pokazalo, da je vsako omejevanje lahko hudo škodljivo. Seveda se vedno ta svoboda izražanja konča, ko trči in to grobo trči ob drugega," pa pravi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. 

Ali ima slovenska politika po njegovem mnenju težavo s sovražnim govorom? "Pa jaz mislim, da ne. Vsaj jaz ga ne občutim," meni Lotrič. 

Kaj pa protestniško geslo: Smrt Janšizmu? 

Večina razpravljalcev – vabljeni ustavni sodnik Rok Svetlič se je v zadnjem hipu opravičil – tudi meni, da ni razlogov za bolj natančno kazensko opredelitev in pregon sovražnega govora. Saj da je ta s tremi različnimi kaznivimi dejanji s tega naslova že zdaj primerno reguliran.

 "Zdaj, če nekdo misli, da bo s pravom ustvaril neko pravljično deželo, kjer se bomo imeli pa vsi med sabo radi in kjer ne bo nihče več nikoli nič grdega rekel drugemu, je mislim, da čas, da se zbudi iz teh svojih sanj," o zaostrovanju regulacije meni Šepec.

Tu pa je še drugi konkreten odmeven primer: Ali je pikro protestniško geslo "Smrt Janšizmu" sovražni govor? "Ne. Gre za tipičen primer politične kritike. Namreč Janšizem je tukaj mišljen kot oblika vladanja v tistem času. In tisti protestniki so s to izjavo želeli preknitev tega načina vladanja. Torej tukaj ni šlo za grožnjo posamezniku," pojasnjuje Šepec in dodaja, da kar je poimenskega, je že zdaj kaznivo.