Ko smo že poročali, je 20 nekdanjih visokih častnikov Jugoslovanske ljudske armade, slovenskih državljanov, na najvišje predstavnike oblasti naslovilo pismo, v katerem od Slovenije zahtevajo, da jim prizna odškodnine za čas, ko niso bili upravičeni do starostne pokojnine, ki jo dobivajo zdaj, zahtevajo pa tudi vojaško pokojnino.
Pismo je že naletelo na odzive, med podpisanimi so namreč ljudje, ki med osamosvojitveno vojno niso bili na strani Slovenije: upokojeni general Konrad Kolšek, častnik, ki je 26. junija 1991 izdal ultimat takratnemu predsedniku vlade Peterletu, da bo jugoslovanska vojska prevzela mejne prehode in zlomila vsak odpor, Marijan Čad, poveljnik 13. reškega korpusa, vojakov, ki so napadali na Fernetičih, polkovnik Ivan Bizjak, šef vojaške tajne policije in Veso Predojevič.
Podpisniki pisma se sklicujejo na to, da niso bili nikoli kaznovani za nečastno ali kaznivo dejanje, za uveljavitev pravic, ki jih terjajo za nazaj, pa so se pripravljeni s Slovenijo tudi zunajsodno poravnati.
'Gre za nesramnost'
Veterani vojne za Slovenijo so ogorčeni in pravijo, da gre za nesramnost: "Oficirji jugoslovanske ljudske armade so bili v jugoslovanski vojski tedaj, ko je ta izvršila agresijo na Slovenijo. Sedaj, po toliko letih iskati še slovenske pokojnine, kljub temu da so dobili državljanstva in tudi stalno prebivališče, je nesramno dejanje," meni Srečko Lisjak, veteran vojne za Slovenijo.
"Če bi ti častniki leta '91 nadrejenima Kadijeviču in Adžiću napisali kakšno pismo protesta in zahteve, naj ne izvajajo nasilja in naj vendarle upoštevajo voljo slovenskega naroda, danes mogoče spomenika žrtvam za samostojno Slovenijo ne bi bilo," pravi Marko Pogorevc in dodaja: "Niti po 18 letih ti ljudje niso izkazali obžalovanja, se opravičili svojcem žrtev ali slovenskemu narodu. Ocenjujem, da gre za nesramnost in nadaljevanje vojne slovenskim davkoplačevalcem preko izbrisanih in teh častnikov jugoarmade, ki želijo na račun slovenskega naroda obogateti."
Sicer pa je v slovenski zakonodaji zapisano, da tistim, ki so sodelovali v agresiji na Slovenijo, vojaške pokojnine ne pripadajo. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pravi, da je to odvisno, kje so bili in kaj so delali. Po njegovem je treba vsak primer individualno pregledati.
KOMENTARJI (191)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.