Slovenija pri vrhu lestvice: katere države imajo največje reševalne 'koronapakete'?

Profesor ekonomije na Univerzi Columbia  Ceyhun Elgin se je lotil zanimive primerjave odzivov na koronakrizo v 166 državah sveta. Po njegovih izračunih se je na situacijo najbolj odločno odzvala Japonska s paketom, katerega znesek predstavlja okoli 20 odstotkov njenega BDP. Japonska na lestvici zaostaja le za Malto, ki pa lahko računa na evropsko pomoč. 

Na sedmo mesto – za Malto in Japonsko ter za Luksemburgom, ZDA, Belgijo in Avstrijo – je strokovnjak uvrstil Slovenijo. Vse to so države, kjer reševalni paketi presegajo 10 odstotkov BDP. Za nami, a prav tako z velikodušnimi koronapaketi, so na primer še Singapur, Katar, Nizozemska, Finska, Estonija, Švedska, Avstralija, Nemčija, Latvija, Hongkong in Francija. Na drugi strani lestvice pa sta se na primer znašli Kolumbija z 1,5 odstotka BDP in Gambija – 0,6 odstotka. 

Najbolj agresivno so se odzvale države, ki so bogatejše, starejše – in ki imajo manj bolniških postelj. Pa tudi države, ki se lažje ugodno zadolžujejo, ocenjuje strokovnjak, ki pa opozarja, da ni vse v količini denarja, ki so ga te dni države pripravljene zapraviti za reševanje ljudi in gospodarstva, ampak da je še kako pomembna distribucija teh sredstev. In ti pristopi se med državami precej razlikujejo. 

"Različni ukrepi, ki se skrivajo v teh paketih, bodo imeli različne vplive in različne rezultate," je po poročanju BBC ocenil strokovnjak. Paolo Mauro iz IMF pa ocenjuje, da so reševalni paketi za podjetja predvsem aktualni v "naprednih ekonomijah". Kot pravi, gre za občutne zneske, ki pa po drugi strani za države predstavljajo relativno nizko tveganje, saj jih bodo številna podjetja z lahkoto odplačala, potem ko bodo s tem denarjem oziroma garancijami premostila krizo. 

Po drugi strani pa so velike težave v revnejših državah, kjer ne morejo računati na učinkovite posege centralnih bank, ki se težko zadolžujejo in niso članice povezav, kot je na primer EU. Te države so v veliki meri odvisne od donatorskih konferenc in humanitarne pomoči. V teh državah se tudi išče načine, kako pomoč speljati do ljudi, ki se preživljajo z dejavnostmi "neformalne ekonomije" in jih uradni programi pomoči ne bodo zajeli. 

Nekatere države so se odločile za neposredno pomoč državljanom s kriznimi dodatki – med njimi je tudi Slovenija. V Kanadi bo dobrih 1200 evrov za obdobje največ štirih mesecev prejel tisti, ki je zaradi pandemije izgubil delo. V Kostariki ta mesečni znesek znaša okoli 200 evrov. V ZDA bodo tisti, ki ne presegajo določenega letnega zaslužka, prejeli okoli 1000 evrov, v Južni Koreji družinam z nižjimi prihodki pripada okoli 750 evrov. Hongkong na odraslo osebo namenja okoli tisočaka, nekaj manj Japonska, okoli 400 evrov pa Singapur. Na drugi strani so se nekatere – predvsem evropske države – odločile proti (večjim) direktnim izplačilom. "ZDA so v tem smislu namenile veliko, vendar so tam tudi večje potrebe, ker so varnostne mreže prebivalcev manjše," pravi Mauro. 

Države Evropske unije so se intenzivno usmerile v programe, ki delodajalcem pomagajo pokrivati mesečne stroške zaposlenih – pa naj gre za izplačila nadomestil za čakanje na delo, plačila prispevkov, davkov ... Cilj teh ukrepov je čim več ljudi zadržati v naboru delovne sile, kar bo po eni strani olajšalo zagon gospodarstva, saj delodajalcem ne bo treba znova iskati in usposabljati delavcev, po drugi strani pa se omili proračunske in družbene vplive povečane brezposelnosti. Najbolj radodarni so v tem smislu na Nizozemskem, ocenjuje avtor študije. Tam država za podjetja v najbolj prizadetih panogah pokriva do kar 90 odstotkov stroškov delavca. Francija na drugi strani ponuja nadomestilo do 84 odstotkov bruto plače, Kanada pa do tri mesece 75 odstotkov plače. 

V ZDA, kjer je brezposelnost po izbruhu pandemije novega koronavirusa eksplodirala, so na drugi strani ubrali manj neposreden pristop. Med drugim so vzpostavili shemo poslovnih posojil v višini dobrih 600 milijard evrov, ki jih ne bo treba vrniti, če bodo podjetja obdržala zaposlene in večino denarja iz tega naslova porabila za plače. Program, poimenovan Paycheck Protection, se je sicer hitro znašel na udaru kritikov, ki pravijo, da bodo velika podjetja počrpala večino denarja iz paketa, ki je bil pravzaprav namenjen zaščiti manjših poslov. Našla pa so se tudi podjetja, ki trdijo, da je nepravično, da morajo denar porabiti za delavce, saj njihov obstoj bolj kot plače ogrožajo drugi dejavniki, za slabo plačane delavce pa da bi bilo bolje, če bi se uvrstili med prejemnike nadomestila za brezposelne. 

Strokovnjaki sicer enotnega odgovora na vprašanje, kateri ukrepi bodo dolgoročno dali najboljše rezultate, nimajo. Veliko pa jih meni, da je vse odvisno od trajanja situacije, ki hromi gospodarsko dejavnost. "Težava je, da ne vemo, kako dolgo se bo situacija nadaljevala in v kakšni kondiciji bodo iz nje izšli delavci in gospodarski subjekti," pravi Daniel Bunn iz projekta Tax Foundation iz Washingtona. Kot ocenjuje, so nekatere države, ki imajo na razpolago denar, pohitele in se uvrstile na stran držav, ki morda počnejo celo preveč. Po drugi strani pa se lahko ob nadaljevanju situacije izkaže, da tudi to še zdaleč ni dovolj.