V teh črnih dneh, ko Slovenija niza rekordne številke novih okužb, razprtije v narodu pa se le še poglabljajo, so se na Kolodvorski in na Kranjčevi lotili svojevrstnega projekta, s katerim želijo preseči delitve, ki jih je v družbi povzročila koronakriza. Obe televiziji že od marca lani skrbita za številne lastne vsebine, povezane z epidemijo covida-19, tokrat pa sta naredili še korak dlje in se odločili za medsebojno sodelovanje.
Da ne bi bila samo še ena covidna oddaja več
Ideja se je ta torek rodila v eni izmed pisarn na Kolodvorski, ko so se pristojni s Televizije Slovenija pogovarjali, kaj še bi lahko storili, da bi gledalce znova opozorili na kritične razmere v državi. "Prvi predlog je bil, da bi naredili še eno oddajo o covidu, ampak ugotavljali smo, da bi bila to samo še ena oddaja več. Razmišljali smo, kaj bi sploh še lahko povedali gledalcem, da bi nam prisluhnili in nas na nek način tudi slišali. Nato pa je nekdo navrgel komentar, da bi morale to storili kar vse televizije, sicer oddaja ne bo imela učinka," nam je začetek ustvarjalnega procesa opisala Vesna Zadravec, strokovna direktorica za področje tržnih dejavnosti in programskih vsebin.
Čeprav se je sestanek končal, je ideja zorela najprej. Zadravčeva je dvignila slušalko in poklicala Tjašo Slokar Kos, odgovorno urednico informativnega programa na POP TV. Ta je bila nad idejo takoj navdušena, vendar sama izvedba projekta ni bila tako samoumevna, saj se televiziji v vsej svoji zgodovini še nikoli nista lotili česa podobnega. Najprej bi bilo torej treba rešiti kar nekaj programskih in logističnih dilem. A časa za razmislek ni bilo prav veliko, saj so prav zdaj epidemiološke razmere najslabše. Povratni klic so na RTV SLO pričakovali šele čez kakšen dan, a telefon je zazvonil že čez dobro uro. "Vesna, mi smo za," je rekel Tjašin glas na drugi strani.
Tjaša Slokar Kos: V takih trenutkih je treba preseči razlike
"Smo konkurenca, seveda kdaj tudi tekmujemo, nikoli pa nismo bili tako različni, da ne bi mogli sodelovati. Vedno smo bili, smo in bomo kolegi – v najboljšem pomenu te besede. Dobrodošla se mi zdi vsaka poteza, s katero lahko v tej situaciji, ko bi morali praktično zapirati javno življenje, ko je v bolnišnicah toliko ljudi in je zdravstvo pred kolapsom, pokažemo, da se vseeno da sodelovati in delovati v smeri poenotenja. Absolutno hočemo biti del sporočila, da se je treba v takih trenutkih povezovati in preseči razlike. V tem trenutku je treba storiti vse, da se pomirijo strasti med zagovorniki in nasprotniki cepljenja ter med tistimi, ki spoštujejo ukrepe, in tistimi, ki jih ne," pomen sodelovanja poudarja Slokar Kosova.
"Čeprav so tik pred kolapsom, verjamem, da zdravstveni delavci nikoli ne bodo izbirali, koga bodo priključili na respirator. Ampak da v Sloveniji ne bi prišli do tega, ko ne bi vedeli, ali bomo zmogli oskrbeti vse bolne, moramo odpraviti ves balast – treba je stopiti skupaj in nekaj narediti. Če lahko kdor koli od nas naredi kar koli, da ne bo toliko ljudi umrlo, da ne bomo spet vso zimo zaprti, da nam zdravstveni delavci ne bodo pregoreli, potem moramo to storiti. V ospredju ne sme biti več pogled, kaj lahko kdo drug naredi za nas, ampak kaj lahko vsak od nas naredi, da bi lahko čim prej izšli iz teh razmer," dodaja.
Televizijski hiši sta se tako združili v konstruktivni želji po iskanju rešitev za izhod iz zdravstvene, družbene in psihološke krize, ki je naša realnost že skoraj dve leti, vrhunec pa dosega ravno te dni.
Vesna Zadravec: Želimo sporočiti, da presegamo delitve
"S povezovanjem dveh največjih medijskih ustanov v državi želimo sporočiti, da je mogoče vse. V teh prelomnih trenutkih, ko je ogrožen naš zdravstveni sistem, ko smo ogroženi kot družba, želimo javnosti sporočiti, da gremo lahko naprej le s skupnimi močmi in piko pri tej epidemiji postavimo le skupaj. Da premagamo ta virus in ta strah, ki je v nas vsak dan, ko ne vemo, kako bi se vedli, kako bi ravnali. To ni samo projekt dveh medijskih hiš, to je projekt vseh nas, Slovencev, Slovenije, ker smo prepričani, da smo na isti ladji in lahko na njej preživimo samo, če delamo z roko v roki," je jasna tudi Zadravčeva.
Spomnila je, da se prav zdaj soočamo z najbolj grozljivimi številkami, zato je pomembno, da dve tako pomembni instituciji odigrata svojo vlogo in tako tudi odločevalcem pokažeta, da se da največ narediti skupaj: "Tako na nivoju družbe kot na nivoju politike in države. Da presežemo vse te kritike, spotikanja, polena pod nogami, kazanje s prstom drug na drugega. Želimo sporočiti, da gremo nad delitve."
Prav zato v 120-minutni oddaji, ki jo bodo sestavljali dva daljša prispevka in več pogovorov, ne bo politikov. O tematiki nameravajo govoriti s socialnega, zdravstvenega, ekonomskega in družbenega vidika ter gledalcem podati najširšo možno sliko o epidemiji in koronavirusu.
Za politike ne bo prostora
"Nismo želeli vabiti gostov, ki jih vsakodnevno srečujemo na televizijskih zaslonih in nam ves čas pripovedujejo o tem, ampak goste, ki so strokovnjaki na svojem področju, ki imajo kaj povedati in znajo tudi razmišljati nekoliko zunaj okvirov. Takim ljudem bodo morda prisluhnili tudi tisti, ki dvomijo o kakšnih ukrepih. Ne želimo se pogovarjati samo o epidemiji in cepljenju, ampak tudi o tem, kako v težkih trenutkih doseči neko enotnost. Želimo si, da bi nam kot državi uspelo, tako kot je Danski, Portugalski," pojasnjuje Tjaša Slokar Kos.
"To ne bo oddaja, v kateri bi se samo ponavljalo, da se je treba cepiti, in očitalo, zakaj se kdo ni. To bo oddaja, v kateri se bomo spraševali, kaj zdaj. Nekako smo namreč obtičali, v družbi bo treba najti neko soglasje, kako se izviti iz primeža covida. "Ne vem, ali je mogoče nekoga, ki se ne želi cepiti, prepričati, da bi se cepil. Ampak morda bi se morali več pogovarjati, prisluhniti tudi tistemu, ki ne razume, zakaj bi se bilo dobro cepiti. Treba bi bilo prisluhniti vsakemu dvomu, ki se poraja v družbi, ga razumeti in poskušati nanj odgovoriti. Medsebojno napadanje ne vodi nikamor, če bodo ljudje napadani, bodo potisnjeni na rob in ta prepad bo postal še večji," opisuje potrebo po medsebojnem razumevanju.
Valentin Areh: Odgovor lahko najdemo, če obiščemo bolnišnice ali pokopališča
Da je sodelovanje pomembno tudi s simbolnega vidika, prav tako poudarja Valentin Areh: "TV SLO in POP TV imata veliko moč, pomembno lahko prispevata k boju proti nevednosti in ignoranci, ki sta zahtevali že preveč žrtev. Pozabiti moramo na sebičnost in se zavoljo reševanja življenj držati nasvetov, ki nam jih posreduje zdravniška stroka. Slediti moramo zgledom najuspešnejših držav," je prepričan v. d. direktorja Televizije Slovenija.
Kot pravi, želijo z oddajo Skupaj naprej vse državljane opozoriti na pomembnost skupnega boja proti epidemiji, ki je močno zarezala v naša življenja. Zakaj ravno zdaj? "Odgovor lahko najdemo, če obiščemo bolnišnice ali pokopališča," je nazoren.
Na Kolodvorski so uredniško vlogo prepustili Boštjanu Kogovšku, ki se sicer podpisuje pod oddajo Tarča, na Kranjčevi pa so jo zaupali Alenki Marovt, ki bdi nad vsebinami v rubrikah 24UR Inšpektor, 24UR Fokus in Dejstva.
Alenka Marovt: Zasuti moramo prepad med odločevalci in državljani
"Ob tej tako skrb vzbujajoči epidemiološki situaciji, ko so povsem iztrošeni zdravstveni delavci na robu, v družbi zeva prepad – ne le med odločevalci in državljani, tudi med prijatelji, sosedi, znanci, neznanci. Besede prepogosto bolijo kot klofute. Če hočemo obstati kot družba, če hočemo iziti iz krize čim manj poškodovani, moramo nehati razdirati. Nehati prelagati odgovornosti na druge – odgovornost mora sprejeti prav vsak. Zasuti moramo prepad med odločevalci in državljani. Dovolj je nemira, jeze, besa, gneva, nestrpnosti, obupa. Posledice so prehude. Nismo daleč od trenutka, ko resno bolni ne bodo dobili potrebne zdravstvene oskrbe. Otroški psihiatrični oddelki so polni, duševne stiske se poglabljajo, negotovost je zarezala v družine, ljudje se počutijo nemočne," opisuje razmere, v katerih smo se znašli.
"Sporočilo oddaje – tako ga vidim kot sourednica – je, da je družbeni koronadavek prevelik. Vrenje v družbi pušča posledice v vseh sferah, pozabljamo na ranljive skupine. To se mora ustaviti, preseči moramo razlike in delitve, postati moramo spet solidarni, spet človeku človek. Tako kot v prvem valu, ko smo znali stopiti skupaj, ko smo si sosedje pomagali med seboj, ko smo ponudili roko šibkejšim, ko smo zdravstvenim delavcem iskreno pokazali hvaležnost," spomni.
Prepričana je, da oddaja obeh največjih medijskih hiš v državi nosi izjemno močno sporočilo, tako na vsebinski kot na simbolni ravni: "Pokazati želimo, da med nami ni razlik, delitev, razkola, da znamo preseči tekmovalnost, konkurenco. Da lahko zmagamo le s povezovanjem, s čimer pridobimo vsi. Točno to je namen oddaje. Spodbuda, smerokaz, da je edino, kar je zares vredno, sodelovanje, da se splača biti altruist, kot pravi eden od gostov naše oddaje, saj s tem vsi pridobimo. Da povrnemo zaupanje v državo, oblast, znanost, stroko in človeka."
Močno sporočilo bo nosila tudi nevtralna lokacija snemanja
Gre pa za izjemen logistični, vsebinski in tehnični zalogaj. "Takšni dogodki so že sami po sebi napeti kot lok, če sta tukaj še dve tako veliki hiši, ki se morata uskladiti, je to dodaten izziv. Toda na obeh straneh smo profesionalci. Maja Sodja, ki bo vodila oddajo v imenu POP TV, je izjemna voditeljica z dolgoletno kilometrino, ki pa se odpravi tudi na teren in spoznava zgodbe v živo, kar je izjemen kapital za izpraševanje gostov v takšni oddaji," opiše svojo novinarsko kolegico, ki bo stala z ramo ob rami z izkušeno sovoditeljico s Kolodvorske Eriko Žnidaršič.
Gostje v oddaji bodo avtoritete z različnih področij: "Izjemni Slovenci, ki nas združujejo in ob katerih obmolknemo, tisti, ki nam dajo misliti, ki v mračne čase zarežejo z inteligentnim humorjem, imajo širino, vizijo, poznajo ustroj države, vedo, kako preseči razlike, in ne taktizirajo," ponazori Marovtova. Oddaja ne bo v enem izmed televizijskih studiev, ampak na nevtralni lokaciji, ki bo že sama po sebi imela močno sporočilo, dodatno noto pa ji bodo dale tehnične ekipe z režiserjem Sinišo Gačićem in vrhunskimi grafiki pod vodstvom Davorina Kobetiča in Gašperja Tomažiča, dodaja.
(Ne)hvaležna vloga medijev
Mediji so se med epidemijo sicer znašli v povsem novih in predvsem nepredvidljivih razmerah. "Iskali smo prave informacije pri nas in v tujini, primerjali najboljše rešitve in skrbeli za hiter prenos informacij od odločevalcev do ljudi. Te so se pogosto spreminjale – kot se vsi spominjamo, skorajda iz ure v uro. Informacije, ki jih je v tem času infodemije zares ogromno, je treba postaviti v kontekst, jim dati ozadje, saj sicer ne pomenijo ničesar ali pa lahko imajo napačen pomen. Še posebej zato, ker se laž lepše sliši, ker je veliko preprostejša – zanjo ni potrebnega toliko razumevanja. Zato se je treba vedno vprašati, kaj dana situacija in politične odločitve pomenijo za ljudi. Novinarski in uredniški filtri so danes pomembnejši kot kdaj koli prej, zato moramo vztrajati in slediti profesionalnim standardom," Alenka Marovt kot novinarka z dolgoletnimi izkušnjami opisuje delo v približno zadnjem letu in pol.
Da so mediji v času epidemije odigrali absolutno pozitivno vlogo, na kar je ponosna, pravi tudi urednica POP TV-jevega informativnega programa. To sicer ni bila lahka naloga in mediji so bili pogosto tarča napadov z vseh strani: "Res veliko energije smo vložili v to, da smo se pogovarjali o covidu in obveščali ljudi. Da smo informirali na podlagi dejstev o vsem, o čemer je bilo treba. Tisti, ki ne verjamejo v cepljenje, so nam očitali, da ga preveč oglašujemo, na drugi strani pa nas je vlada obtoževala, da smo tisti, ki pomagamo širiti virus, ker smo prisluhnili tudi argumentom po njihovem mnenju nasprotne strani," pravi Tjaša Slokar Kos.
Da ni pomembno njegovo mnenje, ampak to, kako vlogo medijev doživljajo državljani, poudarja Valentin Areh. "Nekateri so zadovoljni, drugi kritični. Naš cilj je zavzeto, strokovno in odgovorno informirati državljane," pojasni.
"Pri epidemiji je problem v tem, da ni nanjo v resnici nihče pripravljen – ne politika, ne mediji, ne ljudje, nihče ni pripravljen. V tej epidemiji se vsi z vsakim korakom učimo, in ko se učiš, delaš napake. Če bi vse vedeli, napak ne bi bilo. Mi nismo vedeli, kaj to sploh je. Epidemija je vojno stanje, pri čemer v vojni vsaj veš, kdo je tvoj nasprotnik, ta virus pa je neviden. Zagotovo smo tudi mediji v času te epidemije naredili kakšno napako, nedvomno. Morda bi morali kdaj glasneje opozarjati, morda kdaj biti bolj zadržani. Ampak pomembno je, da se trudimo po svojih močeh, da uresničujemo neko poslanstvo," razmišlja Vesna Zadravec.
Kornakriza se je na tak ali drugačen način dotaknila vsakogar
Vsak izmed naštetih sogovornikov pa ima na zadnjih 20 mesecev naših življenj poleg poklicnih seveda tudi povsem osebne spomine in občutke o vsem skupaj. Tjaši Slokar Kos je bilo najtežje, ko je za covidom zbolela tudi sama. Čeprav ji ni bilo treba v bolnišnico, oblika bolezni ni bila najblažja, zato je na lastni koži občutila, da covid-19 ni šala. S toplino v srcu pa pove, kako se je redakcija v teh kriznih razmerah še bolj povezala, kar jim je dalo zagon, da delajo še več in še bolje.
Vesna Zadravec se spominja poti od doma do službe v prvem valu epidemije: "Mesto je bilo povsem prazno, na ulicah ni bilo nikogar. Če si že koga srečal, si se obrnil kar stran, ker te je postalo strah ljudi. Nismo vedeli, kaj se dogaja, zaprli smo se vase, še danes kdaj podoživljam to tesnobo." Sama je takrat delala v redakciji: "Če se vržeš v delo, ti je lažje," pravi. Ne znam pa si predstavljati, kako je bilo tistim, ki so delali od doma, tistim, ki so celo izgubili službo. Verjamem, da je ta epidemija marsikoga močno zaznamovala," z obžalovanjem pove sogovornica, ki je bila v času epidemije pred nastopom nove funkcije tudi voditeljica Dnevnika in novinarka s področja gospodarstva.
Valentin Areh, ki je na direktorski stolček sedel septembra letos, je pred tem nastopal v vlogi urednika informativne oddaje Odmevi, več let pa je bil tudi vojni dopisnik na območju nekdanje Jugoslavije, Čečenije, Afganistana in Iraka. "V primerjavi z vsemi vojnami, ki sem jih preživel, ni ta epidemija nič posebnega. Ni sicer prijetno, da se cepiš, nosiš masko in spoštuješ vse ukrepe, vendar življenje teče naprej," pravi in dodaja, da je njegova izkušnja nepomembna v primerjavi z izkušnjami drugih ljudi. "Vseh tistih, ki so zaradi covida izgubili najdražje, z izkušnjami zdravnikov in medicinskih sester ter drugih, ki so na prvi bojni črti. Njim je treba prisluhniti in jim pomagati, zdravniškemu osebju pa izkazati spoštovanje in hvaležnost," je prepričan.
Alenka Marovt se bo tega ranljivega obdobja spominjala po zahtevnosti zaradi prepredenosti novinarskega poklica z zasebnim življenjem s šolajočima hčerkama, s prisilno prilepljenostjo na ekran, z vsemi stiskami in potrebami. "Hkrati pa je lahko ta zdravstvena kriza tudi priložnost, da premislimo o svojih vrednotah, da premislimo, zakaj se je vredno in treba boriti. Da se ne oziramo na tiste, ki lahkotno opletajo z nizkotnim besedičenjem, ampak sledimo temu, kar mislimo, da je prav. In takšna bo tudi oddaja Skupaj naprej," zaključuje.
