4511 okužb, med okuženimi in hospitaliziranimi prevladujejo necepljeni

Več različnih inšpektoratov, med katerimi sta tudi zdravstveni inšpektorat in tržni inšpektorat, so v preteklih dveh tednih poostreno nadzirali nadzor nad izpolnjevanjem pogoja PCT. Minuli teden so policisti odkrili sedem primerov ponarejenih potrdil o izpolnjevanju pogoja PCT. Ponarejena potrdila niso odkrili le na meji, kjer so odkrili pet tovrstnih potrdil, temveč tudi v notranjosti države.

Rekordne dnevne okužbe

Ponovno smo zabeležili najvišje število okužb z novim koronavirusom doslej. Po informacijah NIJZ je bilo potrjenih 4511 novih okužb, opravili pa so 10.156 testov PCR. Delež pozitivnih testov je tako 44,41 odstoten.  Število aktivnih primerov je 32.021. Največjo tedensko rast beležita Zasavje in Prekmurje, poroča Sledilnik. 

V bolnišnicah je hospitaliziranih 735 bolnikov s covidom, intenzivno nego jih potrebuje 169. Umrlo je devet bolnikov. Samo včeraj so sprejeli 130 novih bolnikov.  Najmlajši hospitalizirani je star manj kot leto dni, na intenzivni negi pa 21 let. 

Med okuženimi in hospitaliziranimi s covidom-19 prevladujejo necepljeni

Med okuženimi in hospitaliziranimi s covidom-19 v Sloveniji prevladujejo necepljeni, je razvidno iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). To ugotavljata tudi študiji iz tujine, ki ju je v torek predstavil direktor NIJZ Milan Krek. Večji delež necepljenih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, opažajo tudi v UKC Ljubljana.

Po zadnjih dostopnih podatkih NIJZ je 28. oktobra sedemdnevno število potrjenih primerov okužbe s koronavirusom znašalo 1398 med necepljenimi in 748,5 med cepljenimi.

V Sloveniji so doslej po podatkih NIJZ skupaj potrdili 309.483 okužb, od tega je bilo 20.339 ljudi cepljenih. Gre sicer za podatke od začetka epidemije v marcu 2020, cepiva proti covidu-19 pa so v Sloveniji postala dostopna v prvi polovici letošnjega leta.

Po zadnjih dostopnih podatkih je 24. oktobra tedensko število necepljenih, hospitaliziranih s covidom-19 znašalo 181. Tedensko število cepljenih hospitaliziranih pa je znašalo 96.

V Sloveniji je bilo doslej po podatkih NIJZ zaradi covida-19 hospitaliziranih 4539 oseb. Ob tega jih je bilo 534 zaščitenih s cepljenjem. Ob tem je ponovno treba poudariti, da so cepiva proti covidu-19 širše dostopna od letošnjega leta.

Direktor NIJZ Milan Krek je na torkovi novinarski konferenci predstavil rezultate angleške študije, v kateri so analizirali širjenje koronavirusa med cepljenimi in necepljenimi. V skupini necepljenih je med 21.728 ljudmi za covidom-19 zbolelo 162 oseb, devet jih je bilo hudo obolelih. Med 21.720 cepljenimi pa jih je zbolelo osem, eden od njih huje.

Krek je navajal tudi rezultate ameriške študije. Ta ugotavlja, da v starostni skupini od 12 do 34 let necepljeni za covidom-19 zbolijo petkrat pogosteje kot cepljeni. V tej starostni skupini imajo necepljeni 16-krat večje tveganje za hospitalizacijo kot cepljeni. 

Tudi v starostni skupini od 35 do 64 let imajo necepljeni petkrat večje tveganje za okužbo s koronavirusom kot cepljeni. Necepljeni imajo v tej starostni skupini tudi 18-krat večjo možnost za hospitalizacijo kot cepljeni.

Pri necepljenih osebah, starejših od 65 let, obstaja štirikrat večje tveganje, da zbolijo za covidom-19 v primerjavi s polno cepljenimi. Pri necepljenih obstaja devetkrat večje tveganje za hospitalizacijo in devetkrat večje tveganje za smrt kot pri cepljenih v tej starostni skupini.

Strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Jadranka Buturović Ponikvar je v sredini izjavi povedala, da je bilo na ta dan na oddelku intenzivne nege v UKC Ljubljana hospitaliziranih 60 covidnih bolnikov. Od teh je bilo osem takih, ki so cepljeni proti covidu-19. "Vendar so vsi ti imunokompromitirani, kar pomeni, da ne morejo imeti dobrega odgovora na cepljenje," je pojasnila.

Na navadnem oddelku je bilo po njenih besedah v sredo hospitaliziranih 144 covidnih bolnikov. Med njimi je bilo cepljenih 48 bolnikov, od katerih je bila slaba polovica prav tako imunokompromitiranih oziroma imunsko oslabljenih.

Bolnišnice na robu zmogljivosti

Kot smo poročali že včeraj, so bolnišnice na robu zmogljivosti. Koordinator za covidne postelje Robert Carotta je prepričan, da je edina rešitev popolno zaprtje države. Neuradno je slišati, da se bo vlada vendarle odločila za milejši scenarij s strožjim nadzorom pogoja PCT in omejitvijo odpiralnega časa lokalov. A tudi, spet neuradno, da bi lahko slovenske bolnike s covidom vozili na zdravljenje v tujino. 

V novomeški bolnišnici priprave na sprejem večjega števila covidnih bolnikov

V Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer se podobno kot v drugih regijskih bolnišnicah krepi priliv covidnih bolnikov, se pripravljajo na zaprtje precejšnjega dela dejavnosti in ureditev dodatnih zmogljivosti za covidne bolnike. Glavna težava so najtežji primeri na intenzivni terapiji, je medijem povedala direktorica bolnišnice Milena Kramar Zupan.

Postelje na intenzivnem oddelku so ob sicer skoraj podvojenih zmogljivostih v veliki meri zasedene tudi z bolniki z drugimi stanji, primanjkovati pa jim je začelo tudi opreme, kadra in prostora, je opozorila Kramar Zupanova.

Glede na navedeno bodo še do petka vztrajali pri začrtanem programu, prihodnji teden pa načrtujejo precejšnje zaprtje bolnišnice in vnovično ureditev dodanih covidnih postelj v stavbi nekdanje interne bolnišnice, kjer so covidne bolnike zdravili že spomladi.

V bolnišnici so sicer glede zmogljivosti dosegli že vse štiri stopnje, ki jih je država predvidela za četrti val okužb. Ker menijo, da bodo do konca tedna zapolnili četrto stopnjo, ki predvideva 50 covidnih postelj, so se začeli pripravljati za novo razširjeno fazo. Za koliko postelj bo šlo, sicer še niso določili, je pristavila direktorica.

V bolnišnici bodo med omenjenim zaprtjem ohranili le redne programe in zdravljenje covidnih bolnikov. Kot je navedla, je med temi tudi veliko že cepljenih, njihov delež se še povečuje. Med hospitaliziranimi so tudi prebolevniki.

Starejša generacija sicer oboleva nekoliko manj kot v drugem in tretjem valu, covid pa prizadene tudi zelo mlade. Obolevajo tudi že cepljeni zaposleni. Dodaten kisik potrebujejo skoraj vsi bolniki na navadnem covidnem oddelku, tako na intenzivnem kot na navadnem covidnem oddelku pa imajo v tokratnem valu epidemije težje obolele bolnike kot v prejšnjih, je ocenila.

Med covidnimi bolniki gre v večini za okužene iz matične regije, med temi pa zdravijo tudi bolnike iz Posavja in s kočevskega območja, je še povedala Kramar Zupanova.

V Splošni bolnišnici Novo mesto sicer zaradi poslabšanja epidemiološkega stanja od danes do nadaljnjega omejujejo obiske. Z dovolilnico in po predhodnem dogovoru na oddelku izjemoma dovolijo obisk enega zdravega svojca pri umirajočih in kritično bolnih predvidoma vsak torek, četrtek in nedeljo.

V novomeški bolnišnici prav tako opominjajo, da morajo obiskovalci izpolnjevati pogoj PCT, s seboj pa morajo imeti tudi izpolnjen vprašalnik.

Sežanska bolnišnica z novim testirnim mestom za okužbe z novim koronavirusom

Pred bolnišnico v Sežani so postavili nov mobilni kontejner, ki bo namenjen za testiranje na okužbe z novim koronavirusom. Kot je povedala direktorica Silvana Šonc, v bolnišnici eno testirno mesto že imajo, novo pa bo namenjeno temu, da v bolnišnico ne bi zanesli okužb. Na covidnem oddelku sežanske bolnišnice imajo sicer trenutno 22 postelj, ki so skorajda v celoti zapolnjene, saj je prosta le še ena. Za širitev covidnega oddelka pa skorajda ni možnosti, saj jim tako kot drugje v Sloveniji primanjkuje negovalnega osebja.

Kot je povedal poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk, je četrti val hudo prizadel primorsko-notranjsko regijo. Največ okužb na število prebivalcev trenutno beležijo v občinah Cerknica, Ilirska Bistrica in Bloke.

Trenutne razmere opisuje kot izredno zaskrbljujoče, stanje je najslabše v epidemiji doslej, krivulja aktivno okuženih pa še kar raste, čeprav je cepiv dovolj. Okužbe so razpršene, njihov vir pa v veliki meri druženja, je še povedal Curk,  ki se zavzema, da bi tudi v prihodnje ostalo odprto gospodarstvo in izobraževalne ustanove, močno pa bi omejil družabne dogodke.

Curk je povedal še, da so v štabu civilne zaščite v tem četrtem valu epidemije zaznali veliko medsebojno solidarnost. Veliko sosedov in znancev je namreč priskočilo na pomoč pri oskrbi bolnih in osamljenih prebivalcev regije, ki jih oskrbujejo z nujnimi izdelki.

Širjenje pogoja PCT? 

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar je v torek po sestanku skupine s predstavniki vlade dejala, da so vladi predlagali zaostritev covidnih ukrepov, ne pa popolnega 10-dnevnega zaprtja države. V sredo je Logarjeva potrdila, da so na torkovem sestanku skupine res razpravljali o možnosti popolnega zaprtja države. To je po oceni skupine smiselno in učinkovito, delno zaprtje pa naj ne bi bilo učinkovito. "Zaradi pomislekov o učinkovitosti zaprtja smo se odločili predlagati drugačne ukrepe z možnostjo, da se stvari zaostrijo in preidemo v zaprtje," je pojasnila.

Po neuradnih podatkih je bila vlada v torek na sestanku nenaklonjena zapiranju države. Neuradno naj bi vlada sprejela odločitev za zaostrovanje trenutnih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Ukrepi naj bi bili med ministrstvi usklajeni do današnje seje vlade, med njimi pa naj bi bilo predvideno tudi širjenje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) na dodatne dejavnosti. Na mizi naj bi bila tudi možnost omejitve obratovalnega časa gostinskih lokalov.