Hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković je pred novinarje stopil po seji ožjega kabineta hrvaške vlade in povedal, da so se o nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost proti pandemiji covida-19 pogovarjali tudi s hrvaško skupnostjo županov, s predsednikom zveze hrvaških mest in s hrvaško skupnostjo občin.
"Predstavili smo jim dinamiko dostave cepiva proti covidu-19 do 30. junija letos. Ključno sporočilo je, da cepivo ni več težava. Zagotovili smo ga dovolj – od konca decembra do konca junija – vsega skupaj vsaj 3,1 milijona odmerkov. Do zdaj smo cepili nekaj manj kot 600.000 ljudi," je dejal po poročanju agencije Hina.
Naloga Ministrstva za zdravje, Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo in županijskih zdravstvenih zavodov je organizirati in intenzivneje izvajati cepljenje po vsej Hrvaški, je še dodal. "Po ocenah naših epidemiologov se želi cepiti 2,3 milijona, največ 2,4 milijona državljanov (...). Hrvaška vlada si prizadeva, da bi se do poletja cepilo med 50 in 55 odstotkov od približno 3,3 milijona polnoletnih državljanov."

Na Hrvaškem pričakujejo, da se bo že od naslednjega tedna postopoma povečevalo število odmerkov cepiva, ki bodo tedensko prispeli v državo. Ta teden so prejeli približno 50.000 odmerkov cepiva, v zadnjih petih tednih drugega četrtletja pa naj bi vsak teden dobili po 200.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva, ki je na Hrvaškem najbolj zaželeno. Prav tako bodo tedensko dobili tudi določeno število odmerkov cepiva AstraZenece, Moderne ter Johnsona & Johnsona, je še napovedal Plenković. "Županom smo naročili, naj se dobro organizirajo in mobilizirajo vse vire, da bomo lahko cepili od 17.000 do 20.000 ljudi dnevno."
Po tem načrtu bi do številke 1,6 milijona ljudi, ki jih želijo precepiti, prišli do poletja. Poudaril je, da bo to pomembno za zdravstveno zaščito ljudi, je pa tudi predpogoj za krepitev gospodarstva in finančno stabilnost države ter turistično sezono.
Glede ljudi, ki se ne želijo cepiti, pa je hrvaški premier dejal, da je dolžnost državljanov, da vidijo, kaj se dogaja okoli njih. "Če imamo več kot 6.600 mrtvih, če je to najhujša pandemija v zadnjih sto letih, če še nismo imeli takšne zdravstvene, gospodarske, finančne, socialne krize, potem bi morala biti odločitev za cepljenje povsem preprosta," je dejal.
Ljudi je pozval, naj se cepijo, saj strokovnjaki zagotavljajo, da so koristi cepljenja veliko večje od tveganja stranskih učinkov, ki so jih opazili pri nekaterih cepivih. "Zaupati moramo stroki, zaradi tega je tukaj. Cilj vlade je apelirati na vse ljudi, da se cepijo," je še dejal Plenković.

Hrvaška sodeluje v solidarnostnem mehanizmu
Odbor stalnih predstavnikov članic EU v Bruslju je sicer v začetku aprila razpravljal o predlogu za razdelitev dodatnih 10 milijonov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizera, ki so jih preusmerili iz druge polovice leta v drugo četrtletje.
Portugalsko predsedstvo je predlagalo, da bi okoli 10 milijonov dodatnih odmerkov Pfizerjevega cepiva porazdelili po solidarnostnem mehanizmu. Tri milijone odmerkov bi v skladu s tem prejele države članice, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela – gre za Hrvaško, Bolgarijo, Estonijo, Latvijo in Slovaško, nekaj več odmerkov pa bi prejela tudi Češka. Preostalih sedem milijonov odmerkov pa bi se porazdelilo po že obstoječi formuli pro rata. Sloveniji bi s tem pripadlo 32.769 odmerkov Pfizerjevega cepiva, ne bi pa dobila ničesar dodatnega, saj bi se njen delež pro rata 'štel' iz sedmih, ne 10 milijonov.
Večina držav članic se je strinjala z načrtom portugalskega predsedstva, ne pa tudi Slovenija, Avstrija in Češka, ki so se znašle na nasprotnem bregu. Češki premier Andrej Babiš je po poročanju bruseljskega Politica želel več dodatnih odmerkov, avstrijski kancler Sebastian Kurz pa spremembo sistema, po katerem se odmerki delijo med države članice EU. Voditeljema obeh držav se je pridružil še slovenski premier Janez Janša. Kurz in Janša sta na koncu, ko je postalo jasno, da želenega ne bosta dosegla, vztrajala, da se vseh 10 milijonov porazdeli po sistemu pro rata, saj bi obe državi s tem prejeli več odmerkov, kot pa če bi se odpovedali deležu omenjenih treh milijonov, namenjenih za najbolj prizadete države.
A so vsi trije voditelji doživeli boleč poraz. Slovenija, Avstrija in Češka so tvorile opozicijo, preostale države pa so se strinjale z načrtom pomoči portugalskega predsedstva. 10 milijonov odmerkov se bo tako porazdelilo po sistemu pro rata, 19 držav članic (brez Slovenije, Češke in Avstrije) pa se bo odpovedalo delu svojih odmerkov, ki bodo tako v skladu s solidarnostnim mehanizmom porazdeljeni med pet najbolj prizadetih držav. Bolgarija bo s tem prejela dodatnih 1,1 milijona odmerkov, Hrvaška 680.000, Slovaška 600.000, Latvija 376.000 in Estonija 41.000, je poročal Financial Times

KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.