Strmoglavil ob zmanjšani vidljivosti: pogoji za turbulenco in zaledenitev

Služba za preiskovanje letalskih, pomorskih, železniških nesreč in incidentov je izdala uvodno poročilo o letalski nesreči, ki se je na Veliki planini zgodila 10. marca letos. 64-letni švedski pilot je bil edini potnik v zasebnem letalu, ki je strmoglavilo pred dobrim mesecem dni, in tudi edina žrtev letalske nesreče.

Letalo je ob 8.47 vzletelo iz Zagreba in naj bi po dveh urah in 30 minutah pristalo v Švici, a do svojega cilja ni nikoli prišlo. Letalo je strmoglavilo nad Veliko planino. 

Neposredno po vstopu v slovenski zračni prostor se je pilot najprej javil kontroli letenja Cerklje ob Krki, ob 9.17 pa je vzpostavil radijsko komunikacijo z ljubljansko kontrolo letenja. "Ljubljana, javljam se N595RJ," je sporočil kontrolorju. Komunikacija se je nato nadaljevala kakšno minuto, nekaj sekund čez 9.18 pa je pilot poslal zadnje sporočilo: "Ljubljana, N595RJ."

Kontrolor je skušal pilota priklicati, a se ta ni več odzival. Kmalu zatem je letalo izginilo z radarskega zaslona. Letalski preiskovalni organ je bil o prekinitvi stika z letalom in verjetni letalski nesreči na območju Velike planine obveščen ob 9.31 s strani Republiškega centra za obveščanje (ReCO), pozneje pa tudi s strani OKC Ljubljana in KZPS.

Neugodne razmere za letenje

Nad zahodno Evropo je bilo takrat, kot navaja poročilo, območje nizkega zračnega tlaka s središčem nad Atlantikom. Vremenska fronta se je prek zahodne Evrope in Sredozemlja pomikala proti vzhodu, hladna fronta pa je Slovenijo prešla čez dan. Na širšem območju Alp je posledično prevladovalo oblačno vreme s pokritimi vrhovi gora, zmanjšano vidljivostjo pri tleh, padavinami, deloma tudi nevihtami ter pogoji za nastanek turbulence in zaledenitve.

Deževalo je na Primorskem, Notranjskem in Gorenjskem. Na Dolenjskem in Štajerskem so bile prisotne krajevne padavine. V krajih s padavinami je bila vidljivost pri tleh med pet in deset kilometri, drugod okoli 20 kilometrov. Vrhovi hribov in gora so bili skriti v oblakih in megli.

Napoved predvidenih vremenskih razmer ni predvidevala pogojev za letenje po pravilih vizualnega letenja, tudi dejanske vremenske razmere so bile neugodne za letenje po pravilih vizualnega letenja.

Območje Velike planine je bilo v oblakih in megli, prisotne pa so bile tudi padavine. Temperatura ničte izoterme je bila na višini 1981 metrov, nad njo pa vse do višine FL160 pogoji za nastanek zmerne zaledenitve. 

Pihal je jugozahodni veter. Ob tleh je pihal s hitrostjo okoli 20 vozlov, nad terenom pa s hitrostjo okoli 30 vozlov; prisotni so bili pogoji za nastanek zmerne turbulence.

Teče nadaljnja preiskava

Ogled kraja nesreče je trajal dva dni, ob zaključku pa so bili ostanki trupla pilota za namen obdukcije prepeljani na Inštitut za sodno medicino v Ljubljani. Dokumenti in drugo gradivo iz razbitine letala so bili za nadaljnjo preiskavo prepeljani v varovane prostore preiskovalnega organa na Ministrstvu za infrastrukturo. 

Tudi radarski posnetki, podatki radarskih odzivov in posnetki glasovne komunikacije so predmet nadaljnjih analiz.

Kot so ob tem poudarili, uvodno poročilo vsebuje le osnovne podatke o dogodku, vse podatke pa bodo predstavili v končnem poročilu, katerega namen ni ugotavljanje krivde ali odgovornosti.