Čeprav se svetovna zdravstvena organizacija do tega vprašanja noče opredeliti, vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar pravi, da bi lahko uveljavitev takega predloga olajšala marsikaj, ko se bodo epidemične razmere slabšale. Na nogah pa so že policijski sindikati, ki vztrajajo, da je to nedopusten pritisk na zaposlene.
Kaj pa na to pravi strokovnjak za javno upravo Rajko Pirnat? Ali obstaja pravna podlaga za uvedbo pogoja PC (prebolel, cepljen) v državni upravi, Policiji, vojski? "Na ta ukrep je treba gledati kot na ukrep obveznega cepljenja, ki ga ureja zakon o nalezljivih boleznih," je za 24UR ZVEČER povedal Pirnat, ki ob tem poudarja, da zakon ureja zgolj obvezno cepljenje za nekatere v zakonu naštete bolezni. "Nato pa ima še neko ohlapno določbo, da se lahko obvezno cepljenje uvede tudi proti drugim boleznim, če so izpolnjeni določeni epidemiološki pogoji. Ne določa pa, kateri," pravi.
Pirnat meni, da je ta zakonska podlaga zato tako šibka, da bi bil odlok, "ki bi kar sam po sebi, brez spremembe zakona uvedel obvezno cepljenje proti bolezni covid-19, nezakonit".
Kaj pa, če bi se spremenil sam zakon o nalezljivih boleznih? Pirnat odgovarja, da je obvezno cepljenje pravno zelo kompleksno vprašanje. Sodišče za človekove pravice je že odločalo in izdalo sodbo o obveznem cepljenju, ki se sicer nanaša na cepljenje zoper otroške bolezni. "V njej je ocenilo, da obvezno cepljenje ne predstavlja kršitve konvencije," pravi, a ob tem poudarja, da je sodišče zelo natančno preučilo okoliščine: "Zlasti ali je cepljenje v demokratični družbi nujno potrebno za ohranitev zdravja in ali je ustrezno določeno z zakonom."
Na drugi strani pa Pirnat poudarja, da je treba upoštevati tudi, da je januarja letos parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela resolucijo, ki govori o tem, da se ne sme uvesti obvezno cepljenje proti bolezni covid-19: "In da je nedopustno, da bi države članice diskriminirale tiste, ki niso cepljeni."
Gre za izjemno občutljivo vprašanje, pravi Pirnat. "Morda bi obvezno cepljenje uvedli za nekatere kategorije delovnih mest, pri čemer pa bi morali zelo natančno izkazati, da ni nobene druge možnosti, kot da za ta mesta uvedemo obvezno cepljenje, ter da bi s tem bistveno izboljšali epidemiološko situacijo. To pa je zelo težko dokazati," dodaja.
Kaj pa odpoved delovnega razmerja, če se nekateri uslužbenci ne bi želeli cepiti? "Odpoved delovnega razmerja mora temeljiti na kršitvi delovnih obveznosti, nezakonitem ravnanju na delovnem mestu, kršitvi pogodbe o zaposlitvi. Prepričan sem, da bi obvezno cepljenje brez tega pomenilo nezakonito naložitev obveznosti in da zato ni mogoče izvesti sankcije prenehanja delovnega razmerja," je prepričan
A s takšnim zaostrovanjem se spogledujejo tudi ZDA. Strokovnjak za javno upravo ob tem pravi, da je ameriško pravo drugačno od evropskega. "Ameriški predsednik ima drugačna pooblastila. Prav tako ni nujno, da bo takšna odločitev vzdržala na sodišču. Tudi ukazi predsednika ZDA so lahko namreč na sodišču predmet presoje zakonitosti in pravne dopustnosti," razlaga Pirnat.
"Glede na pravo v Evropi in v Sloveniji pa menim, da ni dobrih podlag in nobenih dobrih razlogov, sploh ne na način, na katerega je to predlagano," je prepričan.
KOMENTARJI (264)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.