'Nezaslišano, da se reforma predstavlja kot nekaj dobrega za delavce'

Socialni partnerji so 2. aprila podpisali dogovor o predlogu pokojninske novele. Ta predvideva, da se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bo pet najmanj ugodnih let izločenih.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa bo znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Že novembra letos pa je predvidena tudi božičnica.

'Predlog dober le za delodajalce'

Predsednik Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije Aleš Sintič je danes dejal, da o poteku približno polletnih pogajanj o predlogu pokojninske reforme sploh niso imeli informacij. Ko pa je bil dogovor o predlogu novele pripravljen in so se morali odločiti o njem, je bila časovna stiska po njegovih besedah izjemna. Še zlasti se jim zdijo sporni predlagani način za financiranje pokojninske blagajne, predlog za usklajevanje pokojnin in predlagana upokojitvena starost.

"Nezaslišano je, da se predlog reforme predstavlja kot nekaj dobrega za delavce in upokojence, saj je dober le za delodajalce," je prepričan generalni sekretar sindikata David Švarc. Tako zviševanje zahtevane starosti kot podaljševanje obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove, usklajevanje pokojnin in nespremenjena prispevna stopnja za pokojninsko zavarovanje, ki je za delavce precej višja kot za delodajalce, gredo v škodo delavcem in upokojencem, je izpostavil.

Kot je dodal, so jim predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti obljubljali, da se bo prispevna stopnja tako za delodajalce kot za delavce izenačila v višini približno 13 odstotkov, da bodo torej delodajalci plačevali nekoliko več, delavci pa nekoliko manj. Glede na to obžaluje, da pri prispevnih stopnjah ni sprememb. Za delodajalce tako še vedno ostaja v višini 8,85 odstotka, za delavce pa pri 15,50 odstotka. Po njegovih besedah v številnih državah EU delodajalci plačujejo višjo prispevno stopnjo, tako denimo v Avstriji in Italiji.

Pojasnilo vladne strani, da bo delo po izpolnjenih upokojitvenih pogojih nagrajeno z dodatnimi odmernimi odstotki, pa se mu zdi cinično. Delavci na težkih delovnih mestih, denimo v železarni, ne morejo delati še po izpolnjenih pogojih, je opozoril. Sindikalne centrale, ki so pristale na dogovor, so po njegovem mnenju to storile zaradi nekaj bonbončkov v predlogu reforme, kot je denimo božičnica.

Poslance pozivajo k vložitvi dopolnil, s katerimi se bo predlog "krivične" novele popravil, je dejal.

Skrb, da bodo vso težo sprememb nosili delavci in upokojenci

Podobno so menili v drugih sindikatih, ki so sodelovali na novinarski konferenci. "Reforma, kjer bodo delavci in upokojenci nosili vso težo sprememb, ni sprejemljiva," se je strinjal sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Renato Romič. Po mnenju predsednika Sindikata kulture in narave Slovenije - Glose Mitje Šuštarja pa reforma ne prinaša nič dobrega, razen božičnice in izboljšav pri vdovskih pokojninah.

Poleg omenjenih sindikatov v zvezi svobodnih sindikatov pa dogovora niso podprli še Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Sindikat finančnih organizacij Slovenije, Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije, Sindikat delavcev trgovine Slovenije, Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije ter Sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih.