Vodja slovenske diplomacije Anže Logar je ob tem ocenil, da se zdravstveno stanje v Italiji glede okužb z novim koronavirusom zelo hitro izboljšuje, se pa razlikuje po posameznih pokrajinah, a je pri vseh dosežen velik napredek. Pojasnil je še, da mora zeleno luč za odprtje meje najprej dati Nacionalni inštitut za javno zdravje, na podlagi katere končno odločitev sprejme slovenska vlada. "Z optimizmom zrem v 15. junij," je večkrat ponovil. Izpostavil je tudi, da je Italija zelo pomembna sosednja država in ključna gospodarska partnerica, politični odnosi med državama pa na visoki ravni.
Luigi Di Maio se je ob tem Logarju zahvalil za optimizem in poudaril, da je odprtje meja za turizem ključnega pomena za gospodarstvo v obeh državah. Je pa opozoril, da moramo biti v prihodnjih desetih dnevih do 15. junija še vedno zelo previdni glede omejevanja števila okužb z novim koronavirusom. "15. junij je zelo pomemben za naše sodržavljane," je ocenil. Na ta dan naj bi omejitve glede potovanja v Italijo glede na napovedi odpravile številne države, tudi sicer to velja za vseevropski datum, ko naj bi se odprla večina meja.
Zunanja ministra Slovenije in Italije delita tudi stališče glede svežnja ukrepov na ravni Evropske unije za zagon gospodarstva po krizi covida-19. Di Maio je sicer opozoril, da je pri skladu za okrevanje ključnega pomena hitrost, kdaj se bo začel izvajati. Tudi Logar je opozoril, da je nujen čim hitrejši dogovor. Glede prihodnosti Evropske unije je Di Maio še dodal, da mora Evropa postati kraj, ki združuje, ne pa razdeljuje. Sedaj moramo postati še bolj enotni, da se bomo lahko soočili s težavami, ki so pred nami, tako gospodarske kot zdravstvene, je dodal.
Logar je po srečanju še dejal, da je v Di Maiu naletel na zelo razumevajočega sogovornika, kar se tiče narodnih skupnostih. Ključen dogodek v meddržavnih odnosih bo vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski skupnosti. "To bo pomemben mejnik, ki bo medsebojne odnose dvignil na novo raven," je ocenil. Ob tem pa ne slovenski ne italijanski minister nista prepričano potrdila, da bo Narodni dom dejansko vrnjen ob stoti obletnici požiga doma 13. julija. Di Maio je sicer dejal, da si bo prizadeval za vrnitev do tega datuma.
Je pa zagotovil, da je treba v okviru spreminjanja volilne zakonodaje v Italiji slovenski manjšini zagotoviti mesto v parlamentu. Kot je pojasnil, so v Italiji ozemlja, kjer živijo Slovenci, in zato morajo biti zastopani v parlamentu.
Kot so kasneje sporočili z MZZ, sta ministra pozdravila še nadaljevanje sodelovanja v okviru skupnih policijskih patrulj ob slovensko-italijanski meji. Napovedala sta še, da se bo predvidoma jeseni sestal koordinacijski odbor ministrov, ki se je zadnjič srečal leta 2017. Današnji obisk Di Maia je bil sicer tudi prvi bilateralni obisk italijanskega zunanjega ministra v Sloveniji po letu 2007.
Po Logarju je Di Maia sprejel še predsednik Borut Pahor. Ta je na srečanju, ki je bilo "izkaz prijateljske pozornosti in dobrososedstva", poudaril pomen odličnega sodelovanja in trdnih gospodarskih in siceršnjih vezi med državama. Spomnil je na svoje redne stike s predsednikom Italijanske republike Sergiom Mattarello, s katerim sta se dogovorila, da se bosta letos skupaj udeležila slovesnosti ob 100. obletnici požiga Narodnega doma. Predsednika si ob tem prizadevata za vrnitev Narodnega doma slovenski manjšini in Pahor je poudaril, da je v postopku vračanja Narodnega doma vloga italijanske vlade in lokalnih oblasti ključna, da bo do 13. julija res vse nared. Ocenil je še, da bo vrnitev Narodnega doma pomemben mejnik v dvostranskih odnosih med državama in narodoma in velika priložnost, da bodo ti v prihodnje še boljši, so sporočili iz Pahorjevega urada.
Di Maio je podprl prizadevanja slovenske manjšine za zastopstvo v nacionalnem parlamentu. Izrazil je interes, da bi Slovenija sprostila omejitvene ukrepe na slovensko italijanski meji, Pahor pa je ocenil, da ima Slovenija ob potrebnem upoštevanju epidemiološke slike vedno pred očmi tudi pomen dobrososedskih odnosov. Sogovornika sta spregovorila še o odzivu Evropske unije na ekonomske posledice pandemije, o širitvenem procesu EU, o razmerah v Libiji ter o nekaterih drugih mednarodnih vprašanjih.
Spomnimo
Italija je v okviru rahljanja ukrepov za zajezitev novega koronavirusa v sredo odpravila omejitve na svojih mejah za državljane drugih držav Evropske unije, Velike Britanije, Norveške in Švice. Slovencem tako od srede po vstopu v Italijo ni treba za 14 dni v karanteno.
Po drugi strani je za italijanske državljane še vedno obvezna 14-dnevna karantena po vstopu v Slovenijo, razen v primeru 17 izjem. Te med drugim veljajo za tiste, ki imajo v Sloveniji rezervirane nočitve, za lastnike nepremičnin v Sloveniji in tiste, ki pridejo iz zdravstvenih razlogov. Prost vstop v Slovenijo bo za italijanske državljane mogoč šele, ko bo Slovenija Italijo uvrstila na seznam držav za prost vstop.
Povečan promet na meji z Avstrijo in Hrvaško
Prvi junijski vikend je sicer na slovenske ceste prinesel nekoliko povečan promet, predvsem v smeri Hrvaške. Čakalna doba je tako nastala na mejnih prehodih Gruškovje, Slovenska vas, Petrina, Jelšane, Starod in Dragonja. Zaradi povečanega prometa iz Avstrije pa so občasno zapirali predor Karavanke proti Sloveniji, poroča Prometno-informacijski center.
KOMENTARJI (311)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.