Stroka miri: Da bi smrt nastopila zaradi cepiva, je malo verjetno

Da je ena oseba po cepljenju umrla, je nedavno zaokrožilo na družbenih omrežjih, v ponedeljek pa so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) potrdili, da so prejeli eno prijavo smrti, ki časovno sovpada s cepljenjem v enem od domov za starejše. NIJZ je o tem že obvestil ministrstvo za zdravje.

Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin pa je danes pojasnil, da gre za starejšo osebo iz enega od domov za starejše, ki se je tako kot ostali sama odločila, ali se bo cepila. Nato pa se ji je ponovil srčni infarkt in je umrla.

"Takoj ko je do tega prišlo, je bila izdana prva ocena strokovnjakov, da dogodka med seboj nista povezana. Do izteka življenja ali predčasnega izteka življenja ni prišlo zaradi cepljenja, pač pa je šlo za ponovljen srčni infarkt. To je vse, kar v tem trenutku vemo," je dejal Kacin.

"Alergijska reakcija po cepljenju se pojavi takoj in ne šest ur kasneje"

Stroka danes soglasno: najverjetneje zastoj srca nima nobene povezave s cepljenjem. Kot prvo: "Vedeti moramo, da se najprej cepijo starejši občani v DSO, kjer so prisotnosti smrti na dnevnem redu zaradi najrazličnejših vzrokov," je za oddajo Svet povedal farmacevt dr. Borut Štrukelj. Še več, dodaja dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, že v fazi testiranja Pfeizer-Biontehovega cepiva so nekateri testiranci umrli. A pozor - ne zaradi cepiva. "Zastoj srca, kap, ateroskleroza ..." našteje Jerala in doda: "Na srečo je bilo v skupini, ki se je cepila, manj smrti, kot v kontrolni skupini." Torej v skupini, ki cepiva sploh ni prejela. 

Pa vendar, bi lahko šlo v primeru smrti oskrbovanke za hudo alergijsko reakcijo? Kot so novinarki Sveta Manci Turk odgovorili strokovnjaki: Alergijska reakcija po cepljenju se pojavi tako kot po piku čebele - takoj in ne šest ur kasneje. "Zato je tudi to navodilo, da cepljena oseba 15 minut počaka, včasih opazujemo ljudi tudi dve uri po cepljenju," pove Bojana Beović.

Neodvisna komisija bo raziskala dogodek

Oblikovali so tudi komisijo neodvisnih strokovnjakov, "nikakor ne iz hiše, kjer je nastopila smrt". Komisija primera sicer še ni obravnavala. Kot je dejal Kacin, bodo javnost seznanili s končnim rezultatom, saj ne želijo, da "bi kdor koli izvajal pritisk na delo neodvisne komisije".

Kot je v današnji izjavi za medije pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne, komisijo sestavljajo štirje člani, in sicer infektolog, internist, epidemiolog z NIJZ in predstavnik agencije za zdravila in medicinske pripomočke.

Taka skupina se po protokolu za cepljenje proti covidu-19 oblikuje za vsak primer težjega dogodka, ki sovpada s cepljenjem, je še navedla. Magajnetova predvideva, da bo komisija, ki so jo zaprosili, da primer čim prej obravnava, preiskavo končala v enem tednu.

Skupini so že posredovali vso medicinsko dokumentacijo, povezano s primerom, ki je na ministrstvu po njenih besedah sicer niso odpirali. Zato tudi ni mogla komentirati Kacinovih navedb glede ponovljenega srčnega infarkta kot vzroka smrti in časa smrti. Po nekaterih informacijah naj bi oseba umrla že 29. decembra, dva dni po začetku cepljenja v Sloveniji. Potrdila pa je, da so na ministrstvu informacijo o tem s strani NIJZ prejeli v ponedeljek.

"Ko bo komisija svoje opravila, bo zelo jasno povedala, za kaj gre," je prepričana državna sekretarka. Po njenih besedah je prav, da se vsak dogodek razišče in ugotovi, za kaj gre.

"Vsako cepivo, ki je zdravilo, ima lahko neželene učinke. Kljub vsemu pa so za uporabo odobrena zdravila, ki imajo večjo korist kot morebitne stranke učinke, s tega vidika verjamem v cepljenje, in ko bom na vrsti, se bom tudi cepila," je napovedala. Na ministrstvu tudi ugotavljajo, da se zanimanje za cepljenje proti covidu-19 med zdravstvenimi delavci povečuje.

Tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je danes poudaril, da ne moremo ničesar prejudicirati, dokler preiskava s strani zdravstva ni končana. Ocenil pa je, da sistem nadzora varnosti cepiva poteka dobro in je v tem času še posebej poostren.

Naraščanje števila okuženih po cepljenju v več domovih

Da so nekateri starejši v DSO zboleli po cepljenju, so za zdaj potrdili v domovih za starejše v Ajdovščini, Novem mestu, Črnečah ter Zavodu sv. Terezije Videm Dobrepolje. V Ajdovščini so potrdili okužbo pri 32 stanovalcih, 27 pa je bilo takih, ki so zboleli po prejetju prvega odmerka cepiva. Direktorica doma Tanja Stibilj - Slemič je povedala, da vsi bolezen prebolevajo praktično brez simptomov oziroma z zelo blagimi znaki. 

Tudi v Novem mestu je dva dni po cepljenju zbolelo več stanovalcev in zaposlenih. Tam so 27. decembra cepili 58 stanovalcev, 30. decembra pa jih je bilo nato pozitivnih okoli 40. Stanovalce so nazadnje testirali s PCR-testom pred cepljenjem, 22. decembra. Cepili so tudi devet zaposlenih, od tega jih je pet zbolelo. Trenutno so okužene štiri petine cepljenih varovancev.

Okuženi bolezen prestajajo z različnimi, pretežno blažjimi bolezenskimi znaki. Nekateri starostniki omenjenega oddelka imajo tudi pridružene bolezni. V bolnišnico niso prepeljali nikogar od okuženih, po mnenju zadolženih zdravnikov pa bodo preostali okuženi stanovalci bolezen prestali ob blažjih bolezenskih znakih. Ves oddelek za dementne so sicer razglasili za rdečo cono, je povedala direktorica Milena Dular.

Kako je prišlo do okužbe, še niso ugotovili. Možna je predhodna ali kakšna drugačna okužba s koronavirusom, vsekakor pa za to ne krivijo cepiva, je poudarila direktorica.

Po cepljenju pa je naraslo število okuženih tudi v Koroškem domu starostnikov v Črnečah. Med okuženimi je 36 stanovalcev, ki so bili pred potrditvijo okužbe cepljeni proti covidu-19. O podobnem sosledju dogodkov sicer poročajo tudi iz drugih držav. Tako so v Zadru v ponedeljek potrdili okužbe pri delu cepljenih varovancev.

"S prvimi okužbami smo se soočili ravno v času cepljenja, zato primerjava prej in potem ni prava"

Sabina Lenarčič, direktorica Zavoda sv. Terezije Videm Dobrepolje, pa pove, da so se prvimi pozitivnimi testi na koronavirus med njihovimi stanovalci in zaposlenimi soočili ravno v času cepljenja, "zato primerjava prej in potem ni prava". 

Po njenih besedah so prvo okužbo v njihovem domu zaznali 21. 12. 2020. "Od takrat so bili vsi stanovalci v t.i. sivi coni, prva okužba med njimi pa je bila potrjena 26. decembra, torej še pred cepljenjem. Takrat smo izvedli testiranje tudi pri ostalih 11 stanovalcih na oddelku in brisi so bili pozitivni pri sedmih stanovalcih. Ti niso bili cepljeni," pojasnjuje Lenarčičeva.

Zdravnik ZD Ljubljana je 27. decembra nato cepil 60 njihovih stanovalcev, kontrolni brisi, ki so bili odrejeni za ponedeljek, 28. decembra, pa so pokazali 14 pozitivnih stanovalcev. "Nismo strokovnjaki za cepiva in cepljenje, dejstvo pa je, da cepivo ne učinkuje takoj in se oseba lahko okuži še kar nekaj časa po cepljenju," poudari.

Trenutno imajo skupno 46 stanovalcev s pozitivnim testom.

Zakaj prihaja do navidezne rasti števila okužb po cepljenju? 

Kot je pojasnila Marija Magajne, so bili verjetno okuženi že pred cepljenjem, a so bili v inkubacijski dobi in znakov okužbe niso kazali. Ob tem je dejala, da je to možno tako pri covidu-19 kot pri drugih boleznih, ko cepivo še ni začelo delovati, cepljena oseba pa je bila v inkubacijski dobi. 

"Po podatkih proizvajalca cepiva je po 14 dneh od prejema prvega odmerka cepiva zagotovljena vsaj 50-odstotna zaščita," je dejala glede obsega zaščite pred okužbo pri tistih, ki so prejeli cepivo. "Veliko stanovalcev DSO je okužbo že prebolelo, cepljenih je bilo 8000, kar pomeni, da bi jih bilo po 14 dneh od prvega odmerka imunih vsaj 4000." 

Mnogi se ob tem sprašujejo, ali je prav cepivo povzročilo bolezen, kar pa strokovnjaki odločno zanikajo. Kot je za 24UR povedal dr. Roman Jerala z ljubljanskega kemijskega inštituta, so cepiva Pfizerja in Moderne narejena na osnovi RNA in vsebujejo zelo majhen delček zapisa virusa, zato "pod nobenim pogojem ne morejo povzročiti bolezni".

Hkrati pa Jerala opozarja, da so podatki o 50-odstotni zaščitenosti po enem odmerku cepiva napačni, "ker vključujejo čas, preden se imunski sistem aktivira". Kot pravi, je v resnici zaščita po prvem odmerku že 90-odstotna, saj podatki dokazujejo, da po 11 dneh število zbolelih med cepljenimi skoraj ne narašča več. 

Za pojasnila smo se obrnili tudi na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Odgovore še čakamo. 

Različni pristopi v tujini: nekatere države podaljšujejo interval med prvim in drugim cepljenjem

Na Danskem bodo cepljenje z drugim odmerkom Pfizerjevega cepiva proti covidu-19 zamaknili do šest tednov po prvem, da bi na ta način cepivo v najkrajšem času prejelo čim več ljudi. Evropska agencija za zdravila je v ponedeljek sporočila, da je za dosego polne zaščite treba spoštovati navodilo, da lahko med prvim in drugim odmerkom cepiva mine največ 42 dni. Za podoben korak se je odločila tudi Velika Britanija, o tem razmišlja tudi Nemčija.

"Do zdaj smo načrtovali, da bi bil razmak med prvim in drugim odmerkom tri do štiri tedne, vendar pa lahko z drugim odmerkom brez težav počakamo do šest tednov," je dejal direktor danskega urada za zdravje Soren Brostrom. "Na ta način bomo lahko cepili več ljudi," je dejal.

Nova priporočila veljajo tako za cepivo podjetij Pfizer in BioNTech, s katerim v EU že poteka cepljenje, kot tudi za cepivo Moderne, o odobritvi katerega naj bi v sredo odločila Evropska agencija za zdravila (EMA). Ta je sicer v ponedeljek sporočila, da zato, da bi dosegli polno imunost, med prvim in drugim odmerkom cepiva Pfizer-BioNTech ne sme miniti več kot 42 dni. EMA sicer svari pred podaljšanjem intervala. Dodali so, da je popolna zaščita vzpostavljena šele sedem dni po drugem odmerku. 

EU ne želi vsega staviti na eno farmacevtsko podjetje

Evropska komisija je v odzivu na očitke glede počasnosti cepljenja in nezadostnih odmerkov cepiv v EU izpostavila, da sta dve milijardi naročenih odmerkov dovolj in da je glavna ovira proizvodna zmogljivost, ki se jo trudijo izboljšati. Da bodo proces pospešili, so obljubili tudi v Franciji, kjer so v prvem tednu cepili zgolj 512 oseb.

Komisija in članice se z ameriškim Pfizerjem in nemškim BioNTechom, ki sta zagotovila prvo odobreno cepivo v EU, dogovarjajo o možnosti dodatnih odmerkov poleg 300 milijonov, za katere so se že dogovorili, so povedali v Bruslju in tako potrdili informacije, ki so prišle prejšnji konec tedna iz Berlina.

Na vprašanja, zakaj ni Unija pri Pfizerju in BioNTechu že prej naročila več cepiva, pa v komisiji odgovarjajo, da od začetka ukrepajo v skladu s temeljno filozofijo razpršitve tveganja, saj ob izjemni znanstveni negotovosti niso želeli vsega staviti na eno farmacevtsko podjetje.

Po drugi strani pa Evropska agencija za zdravila Ema včeraj še ni odločala o odobritvi cepiva proti covidu-19, ki ga je razvilo ameriško podjetje Moderna. Kot je sporočila agencija, se bo srečanje pristojnega odbora nadaljevalo v sredo, ko je bila tudi sprva predvidena odločitev glede odobritve tega cepiva. Ko bo Ema priporočila izdajo dovoljenja za pogojno uporabo Moderninega cepiva, mora to kasneje odobriti še Evropska komisija, kar velja bolj za formalnost.

Če bo odobreno, bo Modernino cepivo drugo cepivo proti covidu-19, s katerim bo mogoče cepiti v Evropski uniji. Pred tem sta Ema in komisija odobrili uporabo cepiva, ki sta ga izdelala ameriški Pfizer in nemški BioNTech.

Avstralci previdni: čakajo na rezultate cepljenja drugod po svetu

Avstralski premier Scott Morrison je pod vse večjim pritiskom, naj vlada pospeši postopek odobritve cepiv proti covidu-19 v državi, a kot je zatrdil, ne bo sprejemal nepotrebnih tveganj, v kakršna da so bile primorane nekatere bolj prizadete države, denimo Velika Britanija.

Kot je dejal, v Avstraliji ne vladajo izredne razmere, zato ji ni treba ubirati bližnjic. Čeprav v številnih državah že nekaj časa poteka cepljenje proti covidu-19, naj avstralski pristojni regulator še vsaj mesec dni ne bi odločil o odobritvi kandidatnih cepiv. Odmerjanje prvih doz pa je predvideno do konca marca.

Avstralski premier že več tednov pravi, da bo cepljenje drugod po svetu Avstraliji ponudilo več podatkov o varnosti cepiv, kot bi jih lahko dala klinična testiranja. Dogovore o nakupu cepiv je država sklenila s podjetji AstraZeneca, Pfizer in Novavax.