V oddaji 24UR ZVEČER sta o protokolu sproščanja ukrepov, testiranju in cepljenju spregovorila Alenka Forte, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, in Aleš Rozman, član vladne strokovne skupine za covid-19.
"Moja optimistična želja je, da bi s covidom-19 opravili do 1. maja," je dejal Rozman. Spomnil je, da smo lani v prvem valu epidemije hitro uspeli zajeziti širjenje novega koronavirusa, saj smo se držali ukrepov. Zdaj so že malce utrujeni, ocenjuje Rozman, a imamo v boju proti covidu-19 zdaj še novo 'orožje' – cepivo. Če bomo to pot ravnali pametno, bodo do spomladi uspeli število okuženih konkretno znižati in odpreti družbo, je še dodal.
Cepivo Pfizerja in BioNTecha, ki ga trenutno uporabljamo, zagotavlja 95-odstotno zaščito. "To je zelo velik odstotek. Pomembno je predvsem, da cepimo rizične skupine prebivalstva," pravi Rozman, ki dodaja, da je epidemija ne le zdravstveni problem, ampak tudi problem družbe.
Državna sekretarka je spomnila, da Slovenija v skladu z dogovorom EU tedensko prejema določene kvote cepiva. Vsak cepljeni mora ob tem prejeti dva odmerka cepiva, in sicer v razmaku 21 dni. Imunost sicer nastopi šele po drugem odmerku. Od 10 do 14 dni po prejemu prvega odmerka je zaščita okoli 50-odstotna.
Fortejeva tudi pričakuje, da bodo v prihodnjih mesecih na voljo še druga cepiva. Da bi zagotovili kolektivno varnost, je potrebna precepljenost. To pomeni, da bi morali cepiti od 60 do 70 odstotkov prebivalstva.
Spregovorila je tudi o prijavi neželenega učinka in smrti, ki časovno sovpada s cepljenjem, ki jo je v ponedeljek prejel Nacionalni inštitut za javno zdravje. Umrla naj bi starejša oseba v enem od domov za starejše. Fortejeva je poudarila, da v tem primeru ne smemo biti 'zaletavi'. Gre za primer, ki naj bi se zgodil šest ur po prejemu cepiva, je dejala. Že danes naj bi se sestala posebna skupina na ministrstvu za zdravje, ki bo primer podrobno preučila in nato o ugotovitvah obvestila javnost. Spomnila je, da lahko po cepljenju pride do določenih reakcij, ki so lahko lokalne ali alergijske.
Po družbenih omrežjih sicer kroži veliko informacij o domnevnih stranskih učinkih cepljenja. Kot pravi Rozman, je večina teh zgodb izmišljenih. "Določen segment družbe je na to zelo občutljiv. Vidimo tudi, da je zaradi tega odziv na cepljenje slabši," dodaja. Sam meni, da bi se morali osredotočiti na pozitivne plasti cepiv in sodobne medicine, ki nam je v zadnjih desetletjih omogočila daljše življenje.
Glede sproščanja ukrepov je Fortejeva dejala, da je vlada že v decembru sprejela t. i. semafor sproščanja. Po njeni oceni bi se ga morali držati, so pa v prihodnje možne določene prilagoditve.
Rozman ob tem prebivalcem svetuje, naj upoštevajo osnovne higienske ukrepe za zajezitev širjenja virusa. To je največ, kar lahko vsak posameznik naredi, sklene Rozman.
Državna sekretarka Alenka Forte se sicer omenja kot možna kandidatka za novo ministrico za zdravje. Spomnila je, da je konec decembra nastopila funkcijo državne sekretarke, na ministrstvu pa je trenutno veliko izzivov. Ali bo naslednja ministrica, pa je vprašanje za predsednika vlade, je sklenila.
KOMENTARJI (322)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.