Nevtralnost interneta je pod vprašajem. 'Ubili so odprti internet'

Evropski parlament je danes sklenil postopek sprejemanja telekomunikacijskega zakonodajnega svežnja. Po letih skrbi zaradi visokih stroškov mobilnega gostovanja bo teh leta 2017 tako vendarle konec. A del svežnja je tudi sporna zakonodaja o nevtralnosti interneta, na katero letijo očitki, da te ne bo zaščitila, kot je bil namen.

V EU ne bo več gostovanja v mobilnih omrežjih

Z junijem 2017 bo v EU ukinjeno gostovanje v mobilnih omrežjih, z drugimi besedami, mobilni operaterji ne bodo smeli več obračunavati gostovanja za telefonske klice, pošiljanje sporočil sms in uporabo mobilnega interneta.

Pred tem, 30. aprila 2016, se bodo cene gostovanja znižale na pet centov za minuto pogovora, dva centa za sms in pet centov za megabajt podatkov.

Zakonodajni sveženj naj bi obenem zagotovil, da bo internet v EU ostal nevtralen in odprt. Določa namreč, da morajo ponudniki storitev dostopa do spleta obravnavati ves promet enako, brez diskriminacije in omejevanja ter ne glede na pošiljatelja in prejemnika, vsebino, storitve ali uporabljeno opremo.

Dostop lahko omejijo le, če je za to izdan sodni nalog, oziroma jim to izrecno nalaga zakonodaja, za preprečevanje preobremenjenosti omrežja, oziroma proti kibernetskim napadom. V primeru omejitev prometa bodo morale te biti objektivne, pregledne in nediskriminacijske ter čim krajše.

Ponudnik bo še vedno lahko omogočal posebne storitve - boljši in hitrejši dostop za posebne namene -, vendar s tem ne bo smel vplivati na splošno kvaliteto dostopa do spleta.

Poročevalka Pilar del Castillo (EPP) je pred glasovanjem sicer izpostavila, da bo Evropa z danes sprejeto zakonodajo postala edina regija na svetu, ki zakonsko zagotavlja odprtost in nevtralnost interneta.

Na internetu naj nihče ne bi imel prednosti

Nevtralnost interneta je načelo, po katerem se vsak internetni promet skozi javno komunikacijsko omrežje obravnava enakovredno. V praksi to nekako pomeni, da si na internetu nihče ne bi smel oziroma mogel kupiti prednosti in da se ne bi zgodil internet dveh hitrosti.

Grozijo 'zastoji' na spletu

Prihodnost te nevtralnosti postavlja pod vprašaj predvsem dejstvo, da je podatkovnega prometa vedno več in da grozijo "zastoji" na spletu, zaradi česar se je začelo razmišljati, da bi v posebnih primerih vendarle določeni uporabniki interneta lahko dobili prednost.

A kritiki, ki jih ni malo, se bojijo, da je formulacija svežnja preveč ohlapna in tega dejansko ne bo zagotovila. Med drugim se v predlogu zakonodaje internetna nevtralnost izrecno sploh ne omenja.

Med nasprotniki tudi Slovenija, ena redkih držav, ki so nevtralnost interneta uzakonile bolj izrecno, kot to počne EU

Da bi to preprečili, je več poslancev iz vrst levice in Zelenih danes, tik pred zdajci, vložilo še več amandmajev, a večina jih je zavrnila - med drugim z argumentom, da bi se s tem zavleklo sprejemanje svežnja in posledično tudi odprava stroškov mobilnega gostovanja.

Med nasprotniki je tudi Slovenija, ki pa kljub glasu proti potrditve svežnja na zasedanju pristojnih ministrov v začetku oktobra ni mogla preprečiti. Slovenija je ena redkih držav, ki so v svoji zakonodaji uzakonile načelo nevtralnosti interneta, in to bolj izrecno, kot to sedaj počne EU.

Evropska poslanca Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni) in Franc Bogovič (EPP/SLS) sta med tistimi, ki s kompromisom v delu uredbe, ki govori o nevtralnosti in odprtosti, niso zadovoljni.

"Vsi, kot slišim danes, smo za nevtralnost interneta, ampak očitno so razlike v razumevanju, ali ta uredba to res zagotavlja in ali bomo s to uredbo res dosegli te cilje. Ko namreč primerjamo besedilo iz prvega branja, je mogoče ugotoviti, da manjkajo praktično vse določbe, ki se nanašajo na pojem, definicijo in zagotavljanje neodvisnosti in nevtralnosti interneta. In ravno ta ohlapnost jezika, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki iz Slovenije, je lahko v Evropi velik problem," opozarja Šoltes.

Bogovič (EPP/SLS) je medtem pojasnil, da je danes glasoval za zagotovitev internetne nevtralnosti - in podprl amandmaje, ki nedvoumno zagotavljajo internetno nevtralnost, pa čeprav bi to pomenilo, da bodo celoten dokument vrnili v nova pogajanja.

"Povsem neprimerno" je po besedah Bogoviča dejstvo, da se je v istem dokumentu znašla tudi uredba, s katero se končno uveljavlja zmanjšanje stroškov mobilnega gostovanja znotraj EU, kar seveda močno podpira.

A prepričan je, "da tovrstna ureditev področja mobilne telefonije ne sme biti izgovor in podlaga za hkratno sprejetje nedodelane in škodljive direktive s področja nadzora elektronskih komunikacijskih omrežij."

Tudi drugi evropski poslanci podprli predloge sprememb

Tudi evropski poslanci Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin, vsi EPP/SDS, so se danes na glasovanju zavzeli za nevtralnost interneta ter podprli predloge sprememb, ki bi v tekst vnesli določila o nevtralnosti interneta.

Poslanci sicer pozdravljajo predlog Sveta o ukinitvi plačevanja gostovanja v mobilnih omrežjih, a ne za ceno veliko nižjih standardov na področju nevtralnosti interneta.

Enako sta danes glasovala Ivo Vajgl (DeSUS/Alde) in Tanja Fajon (S&D/SD), ki je obenem izrazila razočaranje nad odločitvijo poslancev, "ki so s potrditvijo predloga uredbe odprli pot diskriminatorni internetni politiki".

Lojze Peterle (EPP/NSi) je bil tako edini med slovenskimi evropskimi poslanci, ki je glasoval proti amandmajem in torej za sveženj.

'Ubili so odprti internet'

Današnja odločitev evropskega parlamenta je po mnenju komunikologa Domna Saviča, ki vodi kampanjo Rešimo net, zelo problematična. "S tem so ubili odprti internet, oziroma internet kot ga poznamo v Evropi," je ocenil Savič.

Glasovanje je po njegovem mnenju pokazalo, da evropski parlament obvladujejo lobisti oz. kapital telekomunikacijskih industrij. Prav tako je nevtralnost interneta zaradi slabega besedila, ki ne ponuja jasne definicije pojma, oslabljena. "Ne vemo, kaj se bo sedaj zgodilo, kako bodo to interpretirali telekomi, na kakšen način bodo to besedilo zlorabljali in pa to besedilo dopušča regulacijo vsebin na njihovih mrežah."

Savič sicer na morebitne posledice odločitve poslancev, ki bo imela dolgoročne posledice tudi za celotno slovensko spletno sfero, opozarja že nekaj časa v okviru projekta Rešimo net, ki poteka pod okriljem novoustanovljenega zavoda Državljan D.

"Zaradi danes sprejete slabe uredbe o nevtralnosti interneta, ki le-to praktično odpravlja oz. jo dela irelevantno, se bomo odslej v okviru projekta trudili, da se ne bo zgodila harmonizacija slovenske zakonodaje z evropsko, saj ima Slovenija po zakonu o elektronskih komunikacijah trenutno boljšo zakonodajo na tem področju," je pojasnil Savič.

"Pričakujemo, da bo industrija telekomov s pritiski na določevalce, poskušala lokalno zakonodajo oslabiti, razvodeniti. Mi se bomo z akcijami, razpravami, pozivi politikom in organizacijo javnosti trudili, da se to ne bo zgodilo, oziroma da bo slovenska zakonodaj ostala kolikor se da nedotaknjena, oziroma, da bo še boljša kot zakonodaja, ki trenutno velja na ravni EU," je še poudaril Savić.

V okviru projekta zbirajo razlage o internetni nevtralnosti, intervjuje s strokovnjaki ter poročanje medijev. Organizirali so okrogle mize in predavanja, kjer so širši javnosti predstavili koncept internetne nevtralnosti ter ponudili možnost vključevanja v politično dogajanje tega koncepta.