Obveščevalne službe se že dalj časa ukvarjajo z veliko težavo. Mnoge nadzorovane osebe uporabljajo dostopna enskripcijska orodja, ki precej otežijo razkritje podatkov tretji osebi brez ustreznega ključa. Obveščevalne službe morajo za razbitje takšnih vsebin angažirati superračunalnike, dosti osebja, celoten postopek pa je, vse prej kot hiter. Rešitev problema se skriva v geslu, ki sicer omogoča »odklepanje« takšnih zaščitenih podatkov. To geslo običajno poznajo samo osebe, vključene v zaščiteno komunikacijo, poznajo pa ga tudi računalniki, v katere se to geslo vsakič znova vnese, največkrat preko tipkovnice.
Prav slednje pa je cilj tehnologije »Magic Lantern«. Po neuradnih podatkih se lahko distribuira preko medmrežja v podobni obliki kot računalniški črvi in virusi, najpogosteje v obliki datoteke, pripete elektronski pošti. Po samodejni namestitvi v računalnik nadzorovane osebe se prične izvajati nadzor nad pritiski tipk računalnika. Skriti »nadzornik«, prej ali slej, naleti na občutljiv podatek, morda uporabniško ime in geslo ter ga v takšnem primeru odpošlje obveščevalni službi, ki ga lahko primerno uporabi.
Na prvi pogled je postopek enostaven in potencialno učinkovit, vseeno pa se ob njem pojavlja kup vprašanj. Najpomembnejše med njimi je vsekakor, ali bodo antivirusni programi zaznali Magic Lantern?« Zanesljivega odgovora nanj žal ni. Vodilni proizvajalci antivirusne programske opreme poudarjajo, da je uspeh njihovega poslovanja močno odvisen od zaupanja kupcev v zanesljivost programske opreme, ki jo tržijo. Tako bo slednja prej ali slej vsebovala tudi podatke, potrebne za izsleditev »magične lučke«, razen v primeru legalnega pritiska s strani države. Toda tudi ta ni vsemogočen. Ameriška birokracija je vsekakor vplivna tudi izven ZDA, kljub temu pa ni zmožna preprečiti razvoja ustrezne antivirusne opreme v kateri izmed držav, ki niso pripravljene upoštevati nasvetov strička Sama.
Poleg tega je zelo pomembno vprašanje o legitimnosti takšnega početja. Način distribucije Magic Lantern močno spominja na širjenje nekaterih zloglasnih računalniških virusov in črvov, ki so bili vsi po vrsti ožigosani in postavljeni v ilegalo.
Opazite nedoslednost? Civilna družba v ZDA že od novembra, ko so se pojavile govorice o Magic Lantern, zastavlja vprašanja o varovanju zasebnosti običajnih državljanov in pričakuje pojasnitev zakonskih varovalk, ki bi preprečevale zlorabo takšnega obveščevalnega orodja. Odgovor na to vprašanje je podal Paul Bresson, tiskovni predstavnik FBI; »kot v vseh drugih primerih bo tudi to orodje uporabljeno v skladu s predpisanimi postopki.« Po dogodkih 11. septembra je varovanje zasebnosti preglasilo varovanje interesov ZDA in njenih državljanov kar daje velik zagon obveščevalni skupnosti v ZDA. Ravno FBI je novembra doživel zmago v primeru Carnivore. Sistem za nadzor elektronske komunikacije, ki ga je moč namestiti v vozliščih ameriških ponudnikov interneta, bo v prihodnje moč uporabljati zgolj z dovoljenjem vrhovnega tožilca, sodna odredba pa v tem primeru ne bo več potrebna. Takšnih primerov je kar nekaj, zato je povsem razumljiva naraščajoča nelagodnost elementov civilne družbe.
Čisto za konec pa še povsem hipotetično vprašanje. Kaj se bo zgodilo, če bodo nadzorovane osebe FBI-jevo orodje obrnile sebi v prid, ga predelale in uporabile proti FBI in nič hudega slutečim državljanom. Se bliža čas Velikega brata ali bolje rečeno bratovščine, katere člani bi vsak po svoje škilili v digitalni odsev naše zasebnosti? Scenarij je mogoč. Osebe, ki so cilj nadzora FBI, imajo sredstva, motivacijo in znanje (lahko kupljeno) za takšna dejanja. Po drugi strani ima običajni uporabnik medmrežja običajno na voljo le antivirusni program, ki pa ni vsemogočen, še posebej če ga morda pri slednjem omejujejo državni »interesi«. Krog je zaključen.
