Kar 80 odstotkov Slovencev meni, da je gospodarski položaj v Sloveniji slab, kaže danes objavljeno nacionalno poročilo o rezultatih jesenske javnomnenjske raziskave Eurobarometer. Slovenci so precej črnogledi tudi glede prihodnjega gospodarskega položaja Slovenije, a obenem še vedno ostajajo najbolj zadovoljni z življenjem med novimi članicami EU.
Če je bila ocena Slovencev glede gospodarskega položaja v lastni državi še spomladi nad evropskim povprečjem, pa je od tedaj zdrsnila pod evropsko povprečje.
Gospodarski položaj slab
V Sloveniji tako gospodarski položaj države pozitivno ocenjuje le 20 odstotkov vprašanih, 80 odstotkov pa jih meni, da je ta slab. V sedemindvajseterici medtem v povprečju 75 odstotkov vprašanih gospodarski položaj lastne države ocenjuje kot slab, 23 odstotkov pa ga vidi kot dobrega.
Najbolje sicer gospodarski položaj države ocenjujejo Luksemburžani, kjer ga kot dobrega označuje 77 odstotkov vprašanih, sledijo pa Danci, Nizozemci, Švedi in Finci. Najbolj negativno pa ga vidijo Latvijci, Madžari, Irci, Litovci, Bolgari, Grki in Portugalci, saj jih več kot 90 odstotkov meni, da je položaj v nacionalnem gospodarstvu slab.
V naslednjih 12 mesecih 40 odstotkov vprašanih pričakuje poslabšanje gospodarskega položaja Slovenije, 27 odstotkov jih napoveduje njegovo izboljšanje, 31 odstotkov pa sprememb v slovenskem gospodarstvu ne pričakuje. Slovenci so tako nekoliko bolj črnogledi od evropskega povprečja, saj v EU poslabšanje razmer v povprečju napoveduje 31 odstotkov vprašanih.
Za reforme
Slovenci se v veliki večini (70 odstotkov) strinjajo, da Slovenija za spopad s prihodnostjo potrebuje več reform, le 24 odstotkov pa se jih s tem ne strinja. Večina Slovencev (69 odstotkov) jih podpira tudi idejo, da je treba uveljaviti reforme v korist prihodnjih generacij, pa čeprav gre to na račun sedanje. Slovenci glede teh pogledov malenkost zaostajajo za povprečjem EU.
Brezposelnost in gospodarski položaj
Tudi za prihodnjih 12 mesecev Slovenci niso pretirano optimistični. Poslabšanje razmer na trgu dela pričakuje 46 odstotkov, izboljšanje pa le 23 odstotkov. Večjih sprememb ne napoveduje 29 odstotkov vprašanih.
Najpomembnejši vprašanji, s katerima se trenutno sooča Slovenija, sta po mnenju anketirancev brezposelnost (56 odstotkov) in gospodarski položaj (52 odstotkov), s čimer javno mnenje v Sloveniji ustreza povprečnemu evropskemu. V EU namreč v povprečju 51 odstotkov anketirancev kot poglavitni izziv vidi brezposelnost, 41 odstotkov pa stanje gospodarstva.
Glede na spomladansko javnomnenjsko preverjanje se je odstotek oseb v Sloveniji, ki izpostavlja brezposelnost, povečal za šest odstotkov, odstotek tistih, ki izpostavljajo gospodarski položaj, pa zmanjšal za sedem odstotkov.
Zadovoljni z življenjem
Kljub slabi oceni gospodarskega položaja v državi pa Slovenci še naprej ostajajo zelo zadovoljni z življenjem. S svojim življenjem je zadovoljnih 86 odstotkov vprašanih Slovencev, kar je enako kot v prvi polovici lanskega leta. Slovenija se glede zadovoljstva z življenjem nahaja nad evropskim povprečjem, kjer jih je z življenjem zadovoljnih 78 odstotkov, in je tista nova članica EU, katere prebivalci so najbolj zadovoljni s svojim življenjem.
Za širitev EU
Nadaljnjo širitev Evropske unije podpira 68 odstotkov Slovencev, kar je visoko na povprečjem Unije, ki znaša 46 odstotkov. Slovenija je po stopnji podpore širitvi tretja med državami sedemindvajseterice za Poljsko in Slovaško, ki imata obe 70-odstotno podporo širitvi. Širitev najmanjšo podporo uživa v Avstriji (28 odstotkov), Nemčiji (31 odstotkov) in Franciji (34 odstotkov), je tudi pokazala raziskava.
V primerjavi s prejšnjim merjenjem Eurobarometra je v Sloveniji podpora širitvi zrasla za pet odstotnih točk, na ravni sedemindvajseterice pa za tri odstotne točke. Največji porast podpore v posamezni državi so imeli v Luksemburgu, in sicer za 12 odstotnih točk, največji upad, za devet odstotnih točk, pa v Romuniji.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.