Analiza: Krivi so trgovci

Že v tem in naslednjem tednu se bodo za od pet do 15 odstotkov podražili izdelki Celjskih mesnin. Celjsko podjetje je podražitve napovedalo že pred dvema mesecema, razlog za takšno odločitev pa je predvsem višja cena svinjskega in govejega mesa, povišujejo se tudi stroški dela, energije in logistike. Tokratna podražitev verjetno ni zadnja v letošnjem letu, saj se položaj ne umirja, je ob tem povedal direktor Izidor Krivec. "Slovenska živilskopredelovalna industrija je v težki situaciji," je opozoril in razložil, da so čez mejo maloprodajne cene tudi za 20 odstotkov višje.

Podražitve v višini okoli 15 odstotkov do konca tega leta načrtujejo tudi v podjetju Meso Kamnik, ki je del skupine Farme Ihan. Kot je povedal direktor podjetja Meso Kamnik Anton Zorc, zahteve po višjih cenah vlagajo zadnje tri mesece, ko je cenovni razkorak družbo že pahnil v tekočo izgubo. "Kriza je več kot huda," je dejal Zorc, ki od kupcev pričakuje, da podražitve, ki so posledica predvsem višjih cen živali, sprejmejo.

V družbi Kras, katere del so tudi Mesnine dežele Kranjske, bodo cene mesnih izdelkov z novembrom v povprečju zvišali za šest odstotkov. Podražitev se sicer giblje med tremi in desetimi odstotki, čeprav so se cene surovin v zadnjih dveh mesecih v povprečju povečale za 16 odstotkov, posamezni kosi posebej obdelanega mesa pa tudi do 30 odstotkov, so pojasnili v Krasu. Prav dvig cen surovin je po njihovih besedah glavni krivec za podražitve, ki jih v letošnjem letu ne načrtujejo več. Če pa bodo cene surovin še naraščale, bi lahko mesne izdelke znova podražili v začetku prihodnjega leta, so še dodali.

Podražitve napovedujejo tudi v mariborski tovarni mesnih izdelkov Košaki. Kot je povedal direktor podjetja Bojan Rus, so podražitve predvsem svežega govejega mesa napovedali že junija. Tudi v Košakih bodo cene višali zaradi višjih cen vhodnih surovin, predvsem gnojil, in višjih stroškov električne energije. Izdelki mariborskega podjetja se pojavljajo na prodajnih policah vseh večjih slovenskih trgovcev, vendar pa Rus napoveduje, da bodo v primeru nerazumevanja za napovedano zvišanje cen prisiljeni tudi odstopiti od poslov s trgovci. "Zdaj gre v naši branži zares," je pribil Rus.

Tudi v Panviti napovedujejo zvišanje cen v oktobru za od pet do 12 odstotkov, predvsem na račun dražjih osnovnih surovin. Kot je dejal predsednik uprave skupine Panvita Dejan Židan, se je cena živega prašiča od začetka leta povišala za do 37 odstotkov, povišanje pa so doslej lahko obvladovali. Ob tem pa je tudi on poudaril, da bo slovenski potrošnik za enak izdelek plačal za okoli 20 odstotkov manj kot potrošnik v Avstriji ali Italiji.

Podražitve tudi v mlevski industriji

Podražitve napoveduje tudi mlevska industrija. Po novem bodo dražji izdelki Mlinotesta, in sicer vsi z izjemo testenin, so povedali v ajdovski družbi. Kruh, pekovsko pecivo, moke, mlevski izdelki, slaščice in sendviči bodo dražji za med štiri in 12 odstotki, za kar so vzrok izključno višji stroški poslovanja, so pojasnili. Podražile so se namreč različne surovine in materiali, energija, delovna sila, bančne obresti ter prevozne storitve, so poudarili. Za večino Mlinotestovih proizvodov je to po lanski jeseni prva podražitev in najmanj do nove žetve vnovičnega višanja cen ne načrtujejo, so še dodali.

Cene bodo za okoli tri odstotke dvignili tudi v Žitu. Kot so minuli teden že povedali v Žitu, bodo cene dvignili zaradi dodatnih podražitev energentov, gibanja cen surovin in zviševanja stroškov dela. Podražitve v Žitu načrtujejo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.

Mlekarne ne bodo dražile

Nasprotno od mlevske industrije podražitev zaenkrat ne napovedujejo mlekarji. Kot so zatrdili v Ljubljanskih mlekarnah, v letošnjem letu ne načrtujejo dviga cen, prav tako tega koraka ne načrtujejo v Pomurskih mlekarnah.  

Trgovci imajo od tega največ  

V verigi od pridelovalca do potrošnika so zaradi rasti cen hrane največ zaslužili trgovci. To je v analizi, ki jo je naročilo ministrstvo za gospodarstvo, ugotovil Ekonomski inštitut Pravne fakultete v Ljubljani (EIPF). 

Po pojasnilih direktorja EIPF Franceta Križaniča so trgovci ob istem odstotku marže pri dražji surovini povečali svoj dobiček. "To jim običajno omogoča monopol, v tem primeru pa je to omogočila rast povpraševanja," je dejal. "Z analizo smo povedali, kdo si v verigi od pridelovalca do potrošnika odreže največji kos. Največji delež k dvigu cen in posledično k inflaciji je bil na strani trgovine," je poudaril minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki zdaj pričakuje pojasnila trgovcev. Njihove napovedi o novih dvigih cen je že večkrat obsodil. 

Opozoril je, da so trgovci, predvsem prodajalci hrane, izkoristili svoj oligopolistični položaj in zvišali marže, to pa je eden od vzrokov, ki so inflacijsko spiralo pognali v tek. Inflacija, kakršna je bila do sredine letošnjega leta, je predvsem posledica rasti cen hrane, tekočih goriv, električne energije in vode, pa je poudaril Križanič.