Dan, ko praznuje kava

Danes praznuje ena najbolj priljubljenih pijač na svetu – kava. Vsak dan namreč po svetu popijemo kar tri milijarde skodelic. Čeprav pitje kave povezujemo z Italijo, pa so največji ljubitelji Skandinavci. Največ jo popijejo Finci, Švedi in Norvežani so jim tesno za petami.    

 
A če za nas, ljubitelje, kava pomeni užitek, za pridelovalce pomeni trdo delo in preživetje. In slednje je danes ogroženo. Zaradi dramatičnega padca cen kave – te so 30 odstotkov pod povprečjem za zadnjih 10 let – se na milijone kmetov bojuje za obstanek. 

Neodvisne raziskave so pokazale, da če kupec za kavo plača tri dolarje (2,75 evra), večina pridelovalcev dobi le en cent. Njihov zaslužek je tako majhen, da si ne morejo privoščiti osnovnih stvari, kot so dovolj hrane, zdravstveno varstvo in izobraževanje, opozarja organizacija Change.org, ki ljudi po vsem svetu poziva, naj na mednarodni dan kave podpišejo peticijo v podporo pridelovalcem. Njihov boj za preživetje je ob tokratnem "prazniku kave" v ospredje postavila tudi Mednarodna organizacija za kavo (ICO), ki združuje izvoznice in uvoznice kave. Trenutno ima 50 članic, med njimi je Evropska unija in zato tudi Slovenija.   

Kava še nikoli ni bila tako priljubljena, kot je danes, in še nikoli ni bilo tako veliko različnih načinov priprave, ugotavlja ICO. Da bi lahko uživali v njej, mora čez sedem stopenj pridelave in predelave: obiranje, pranje, sušenje, prebiranje, praženje, priprava in ... uživanje. In na vsaki stopnji so (oziroma bi morali biti) strokovnjaki, ki poskrbijo za to, da je užitek v skodelici zares pravi užitek.  

Evropejci smo pravi 'kofetarji': samo lani uvozili tri milijone ton kave 

Ob svetovnem dnevu kave je Eurostat postregel z najnovejšimi podatki o porabi in številke so res impresivne. Samo lani je Evropska unija uvozila tri milijone ton kave, največ iz Brazilije in Vietnama. Skupna vrednost je dosegla 7,8 milijarde evrov.

Da je ta opojna pijača na stari celini očitno vedno bolj priljubljena, zgovorno priča podatek, da je uvoz v desetih letih narastel za 12 odstotkov. Najbolj priljubljeni sta arabica in robusta, ostalih vrst uvozimo le za vzorec. 

Največ kave v Evropo pride preko pristanišč Antwerpen (Belgija), Hamburg (Nemčija), Le Havre (Francija) ter Genova in Trst (Italija). podatki so sicer iz leta 2016.

Kaj pa Slovenija?

Na spletni strani Statističnega urada RS smo našli podatke za leto 2016. Takrat smo uvozili 13.818 ton kave v vrednosti 46,2 milijona evrov, od tega več kot polovico iz Italije in Brazilije. A pozor, čeprav klimatski pogoji pri nas nikakor niso primerni za gojenje kave, je Slovenija tudi med izvoznicami. Leta 2016 smo izvozili 4.368 ton kave, ki je bila vredna 18,6 milijona evrov. Vrednostnoje bilo to 29 odstotkov več, količinsko pa kar 57 odstotkov več kot leto pred tem. Zanimiv je tudi podatek, da so bili poleg Hrvatov (57 odstotkov) največji odjemalci Italijani (22 odstotkov).