Holdinška družba Istrabenz je danes na Okrožno sodišče v Kopru vložila zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja družbe, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz družbe. Spremembe načrta je danes v Ljubljani obravnaval tudi nadzorni svet Istrabenza.
Spremembe načrta finančnega prestrukturiranja sta pripravila uprava Istrabenza in prokurist Tomaž Berločnik. Vsebina sprememb ni znana, redkobesedni pa so bili tudi po današnji seji člani nadzornega sveta koprske družbe. Pojasnili so le, da načrt vsebuje nekaj sprememb, in opozorili, da je manevrskega prostora zelo malo, da pa se pogajanja z bankami upnicami nadaljujejo.
Predsednik nadzornega sveta Istrabenza Janez Grošelj je novinarjem po seji povedal, da je načrt že v prvotni obliki predvideval praktično realno poplačilo upnikov, tako da kakšnega večjega prostora za izboljšavo ni bilo.

Grošelj je zatrdil, da si želijo prostovoljne poravnave. Družbe iz holdinga Istrabenz so po njegovih besedah v takšni "kondiciji", da bi se lahko z bankami upnicami pogovarjali o poslu, ne pa o prisilni poravnavi ali celo o stečaju. Kot je še poudaril Grošelj, so glede pogovora z upnicami še vedno optimisti, da se bodo lahko z njimi dokončno pogovorili v smeri, ki bo dobra za vse.
Banke upnice so se že v petek pogovarjale o spremembah načrta finančnega prestrukturiranja. V petek so jih obravnavali tudi člani nadzornega sveta Istrabenza, a so sejo prekinili in jo nadaljevali danes.
Petkovega sestanka bank upnic sta se v petek udeležila tudi predsednika uprav Petrola in NFD Holdinga, Aleksander Svetelšek in Stane Valant. Svetelšek je dejal, da bo Petrol pripravil "zelo konkreten predlog", saj da novi predlog uprave "vodi v stečaj in ni dober ne za Petrol ne za banke".
Petrol ob bank upnic pričakuje resen premislek
Nadzorni svet Petrola je danes potrdil predlog uprave Petrola za prostovoljno poravnavo z bankami upnicami v družbi Istrabenz in ga označil za dobrega. Petrol od bank upnic pričakuje "resen premislek in pozitivno odločitev o novem predlogu poravnave", so po seji sporočili iz Petrola.

"Petrol je bankam upnicam tako poslal že tretji predlog rešitve Istrabenza, kar je potrditev resnosti namere reševanja te naložbe," je v sporočilu zapisal prvi nadzornik Tomaž Kuntarič in dodal, da je predlog prostovoljne poravnave po mnenju uprave in nadzornega sveta "dober in sprejemljiv tako za banke, lastnike kot za zaposlene". Zato Petrol pričakuje od bank upnic resen premislek in pozitivno odločitev o novem predlogu poravnave.
Vsi dosedanji predlogi Petrola so vedno varovali interes družbe in šli v smeri, po kateri se nikakor ne bi ogrožalo prihodnjega poslovanja Petrola, pravi Kuntarič in dodaja, da noben od predlogov ni predvideval in tudi današnji ne predvideva dodatne obremenitve družbe. "Petrolov primarni interes je še vedno ohraniti energetski steber Istrabenza, hkrati je pri morebitni prodaji ostalih naložb vedno zasledoval cilj doseganja najvišje vrednosti vseh naložb," je zapisal.

Koprsko okrožno sodišče je 9. julija izdalo sklep o začetku prisilne poravnave Istrabenza, uprava pa ima možnost v roku štirih mesecev od izdanega sklepa predložiti spremembe načrta finančnega prestrukturiranja. Po poročanju medijev naj bi se Istrabenz v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja zavezal k skrajšanju roka za poplačilo bank s pet na štiri leta, pa tudi k višji obrestni meri za dana posojila, s čimer naj bi skušal zadovoljiti banke upnice.
Banke upnice, ki bodo čez približno mesec dni glasovale o usodi prisilne poravnave, še vedno niso dosegle enotnega stališča glede možnosti zunajsodne poravnave. Prisilno poravnavo morajo namreč podpreti upniki, ki imajo v rokah najmanj 60 odstotkov terjatev, medtem ko imajo štiri banke, ki so zahtevale stečaj koprskega holdinga (Bawag, Sparkasse, Volksbank in SKB banka), 42-odstotni delež terjatev.
Vnovičen sestanek vseh 19 bank upnic Istrabenza v tem tednu ni predviden, obstaja pa možnost, da se bodo upnice sestajale v ožjih zasedbah.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.