Poslabšanje stroškovne konkurenčnosti, zaostrovanje razmer na trgu dela, vse slabše v bančnem sistemu

Mednarodne inštitucije še naprej znižujejo napovedi za gospodarsko rast v evrskem območju. Kot so na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) zapisali v aprilskem Ekonomskem ogledalu, mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska komisija pričakujeta nadaljevanje recesije predvsem zaradi skromnega domačega povpraševanja, ki je posledica zaostrenih razmer na trgu dela, nadaljnje konsolidacije javnih financ ter razdolževanja bank, podjetij in gospodinjstev v večini članic EU.

Pričakovani začetek okrevanja v drugi polovici letošnjega leta bo predvsem posledica zunanjega povpraševanja, k rasti v naslednjem letu pa bo prispevalo tudi okrevanje domačega povpraševanja.

Kako kaže Sloveniji?

Na Umarju v Ekonomskem ogledalu za april poudarjajo, da so se pri nas v začetku leta nekoliko izboljšali kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti, ki so povezani z mednarodnim okoljem. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in realni izvoz blaga sta bila v prvih dveh mesecih medletno večja. Aktivnost dejavnosti, bolj usmerjenih na domači trg, pa se je večinoma zmanjšala in ostala medletno manjša.

Prihodek v večini trgovinskih dejavnostih se je v povprečju prvih dveh mesecev zmanjšal, prav tako tudi dejavnosti v gradbeništvu, kjer je medletni padec ostal največji. Prihodek v večini storitvenih dejavnostih pa je bil v povprečju prvih dveh mesecev na podobni ravni kot v enakem obdobju lani.

Zaostrovanje razmer na trgu dela

Razmere na trgu dela so se v začetku letošnjega leta še zaostrile – število formalno delovno aktivnih se je spet zmanjšalo, relativno najbolj znova v gradbeništvu. Stopnja brezposelnosti se je tako še povišala in februarja znašala 13 odstotkov.

Poslabšali so se tudi poslovni in finančni izidi. Prihodki družb v letu 2012 tudi po štirih letih rasti še niso dosegli ravni iz leta 2008. Prihodki na domačem trgu pa so za 12,7 odstotka pod ravnijo leta 2008.

Z izgubo je leto končalo 20.739 podjetij oz. 34,7 odstotka vseh. Skupaj so ta podjetja zaposlovala dobro četrtino vseh delavcev, njihova skupna čista izguba pa je znašala 2,3 milijarde evrov, kar je 39 odstotkov več kot leta 2011.

Število registriranih brezposelnih oseb se je ob koncu prvega četrtletja povečalo na 122.630 oseb in bilo medletno večje za 8,5 odstotka (oz. 9.698 oseb) predvsem zaradi več novoprijavljenih oseb pa tudi manjšega odliva iz evidence brezposelnih.

Povprečna neto plača marca znašala 993,70 evra

Povprečna bruto plača se je februarja znižala in bila medletno nižja v zasebnem in še bolj v javnem sektorju, v slednjem zaradi padca plač v sektorju država, so zapisali na Umarju.

Za 0,2 odstotka manj kot pred letom dni znaša tudi marčevska povprečna neto plača, ki je znašala 993,70 evra. Znižanje gre zgolj na račun javnega sektorja. Medtem ko so se neto plače javnih uslužbencev v letu dni znižale za 0,7 odstotka, so se v zasebnem sektorju za 0,2 odstotka zvišale.

V javnem sektorju je povprečna neto plača marca znašala 1130,01 evra, v zasebnem pa 918,60 evra, je razvidno iz danes objavljenih podatkov Statističnega urada RS. V primerjavi s februarjem je bila povprečna neto plača marca v Sloveniji višja za 1,1 odstotka. Pri tem se je zvišala v vseh statističnih regijah, najbolj pa v Zasavju in na Gorenjskem. Izraženo v bruto zneskih je povprečna bruto plača marca znašala 1520,08 evra, kar je 1,5 odstotka več kot februarja in odstotek manj kot marca lani.

Vse slabše je tudi v bančnem sistemu

Tudi razmere v slovenskem bančnem sistemu se še naprej poslabšujejo, pravijo na Umarju. Gospodinjstva so v prvih treh mesecih letošnjega leta zmanjšala obseg kreditov za več kot 107 milijonov evrov, obseg njihovih vlog pa se je povečal za okoli 35 milijonov evrov. V prvem četrtletju je bilo skromno tudi povečanje vlog države, ki je znašalo le okoli 55 milijonov evrov.

Obseg slabih terjatev se je februarja še povečal (na 14,6 odstotka), rezervacije in oslabitve so tako v prvem četrtletju dosegle 104,2 milijona evra, so zapisali na Umarju.

Slovenija ostaja v skupini držav z večjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti

Stroškovna konkurenčnost se je lani izboljšala bolj kot v povprečju EU in evrskih držav zaradi izrazitejšega padca relativnih stroškov dela na enoto proizvoda. Ta je izhajal predvsem iz znižanja stroškov dela, ki so pri nas z izvajanjem konsolidacije javnih financ najbolj upadli v javnem, nekoliko nižji pa so bili tudi v zasebnem sektorju.

Kljub relativno ugodnejšim gibanjem v zadnjih dveh letih Slovenija zaradi izrazitejšega poslabšanja v letih 2008–2009 ostaja v skupini držav EU z večjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti v času krize.

Zmanjševanje slovenskega tržnega deleža na svetovnem trgu blaga, ki je prisotno od začetka krize, se je lani poglobilo predvsem zaradi padca tržnega deleža na francoskem in hrvaškem trgu. Med proizvodi je bilo na trgu EU najpomembnejše nadaljnje upadanje tržnega deleža cestnih vozil, zmanjšali pa so se tudi deleži nekaterih tehnološko manj zahtevnih proizvodov.