'Od nove vlade pričakujemo, da bo znova uvedla regulacijo cen pogonskih goriv'

"Nafta, energija, naftni derivati poganjajo celotno gospodarstvo. Od nove vlade pričakujemo, da bo znova uvedla regulacijo cen pogonskih goriv. Na ta način bomo lažje načrtovali svoje dejavnosti in ne bo takih nihanj cen goriv, kot se to dogaja zdaj," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Žveglič.

Ob tem je znova izpostavil, da bi si po zgledu nekaterih drugih držav želeli oprostitve trošarin za energente, ki se uporabljajo v kmetijski proizvodnji. "Dobimo sicer 70 odstotkov povračil trošarine, ampak to se dogaja za eno leto nazaj," je dejal in dodal, da v teh časih povračila za eno leto nazaj niso najprimernejša rešitev.

Žveglič je opozoril tudi na podražitev vhodnih surovin. Med drugim so se gnojila v letu dni podražila za 250 odstotkov, energenti in maziva za četrtino, krma v perutnini pa se je podražila za 100 odstotkov. V povprečju so bile cene vhodnih stroškov višje za 20,1 odstotka, pravijo na KGZS.

Pričakujejo pomoč vlade

Predsednik KGZS je spomnil na nesorazmerja med odkupnimi in končnimi maloprodajnimi cenami. "Če se ta razmerja cen ne bodo uredila, bomo drugo leto imeli veliko manj posejanih njiv, saj se kmetovanje ne bo izplačalo. Kmetje, ki smo najšibkejši v tej verigi, zato pričakujemo pomoč vlade. Razmerja se morajo urediti," je pozval.

Ob tem je izrazil pričakovanje, da če se bodo odkupne cene pri kmetu dvignile za cent ali dva, da bo enako v trgovini.

Cene za 19,2 odstotka višje kot pred enim letom

Statistični podatki sicer kažejo, da so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v februarju povprečno za 19,2 odstotka višje kot pred enim letom, vendar ta rast še vedno zaostaja za dvigom cen vhodnih stroškov v primerjalnem obdobju. Te so bile namreč v februarju povprečno za 20,1 odstotka višje kot pred letom dni. "Primerjava navedenih indeksov rasti odkupnih cen in cen vhodnih stroškov v kmetijski pridelavi kaže, da se razmere v kmetijstvu še kar naprej slabšajo v breme kmetov," poudarjajo na KGZS.

Žveglič je zato izpostavil, da si ne želijo priti v položaj, ko bodo morali izbirati, katera opravila izvesti zaradi vse večjih stroškov.

Ob izzivih, ki prihajajo, med njimi so tudi sprejemanje skupne kmetijske politike za naslednje programske obdobje in razmere pri pridelavi hrani, je Žveglič pojasnil, kakšnega kmetijskega ministra oz. ministrico bi si želeli. "Predvsem si od novega kmetijskega ministra in vlade želimo, da bo znal poslušati, bo kooperativen in bo znal stvari organizirati," je dejal Žveglič.

Zbornica si na vodilnem položaju želi nekoga, ki bo cenil pomen kmetijstva ter bo pripravljen sodelovati z nevladnimi organizacijami in pri iskanju pravih rešitev za slovensko kmetijstvo pripravljen prisluhniti ter upoštevati različna strokovna mnenja.

OZS ob rasti cen goriv: Gospodarstvo krvavi, država mora pomagati

Prvi mož OZS Branko Meh je na današnji novinarski konferenci opozoril, da je gospodarstvo v času, ko se še niti ni končalo okrevanje po koronski krizi, padlo v novo krizo, tokrat zaradi cen energije in surovin, tudi kot posledica vojne v Ukrajini. "Nenormalna" podražitev pogonskih goriv vodi v dvig cen v celotnem gospodarstvu, kjer se stroškovni pritiski prav tako povečujejo, zato upa na rešitve države.

Od nove vlade, ki jo bo zelo verjetno oblikoval Robert Golob, pričakuje takojšnje ukrepanje. Pri tem omenja bodisi vnovično regulacijo cene pogonskih goriv bodisi subvencioniranje cene. Spomnil je, da je bila to tudi Golobova napoved v predvolilni kampanji. Padanje kupne moči po Mehovih opozorilih namreč pomeni tudi padanje povpraševanja, kar lahko v naslednjem koraku vodi v odpuščanja.

Še bolj nazoren je bil vodja sekcije promet pri OZS Peter Pišek. Kot pravi, so razmere "zelo resne, več kot pereče". Odprava 45-dnevne regulacije cen s 30. aprilom jih je zelo presenetila, saj so razmere na trgu po njegovih besedah še slabše kot pred regulacijo. Nenaden skok cen pogonskih goriv, predvsem dizla za okoli 30 centov na liter, je nedopusten z vidika potrošniške košarice, vpliva pa na celotno verigo vrednosti v gospodarstvu, poudarja.

Že pred dnevi je Pišek slovenske prevoznike pozval k podražitvi prevozov za vsaj deset odstotkov, saj da se bodo v nasprotnem primeru transportna podjetja znašla v likvidnostnih težavah in morala ustaviti tovornjake. Danes je napovedal, da bodo ta dodatek za dražje gorivo redno prilagajali in bi tako lahko kmalu narasel na 15, 20 ali 25 odstotkov. Obenem je opozoril, da niso samo prevozniki tisti, ki bodo implementirali dodatek za dražje gorivo, tako da se učinki čutijo po celotnem gospodarstvu.

V sekciji za promet pri OZS zahtevajo takojšnjo regulacijo goriv ali posebno subvencionirano gorivo za cestne prevoze, po vzoru dizla za kmetijstvo, dokler se ta kriza ne umiri. Pri tem mu je pritrdil predsednik sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri Gospodarski zbornici Slovenije Milan Slokar.

Vendar pa ta ob tem ne pristaja na to, da bi država, ker bi takšno subvencioniranje prineslo javnofinančne stroške, to kompenzirala z drugimi dajatvami za podjetja. Slokar opozarja tudi na vidik konkurenčnosti slovenskih prevoznikov na mednarodnem trgu, za kar doma potrebujejo konkurenčno ceno goriva.

Pišek je pojasnil, da približno 30 odstotkov v ceni prevozov predstavljajo cene goriv, še okoli toliko stroški dela, dodatnih približno 30 odstotkov cestnine, vpliv na lastno ceno pa je le okoli sedem odstotkov. Ob tem je izpostavil, da so se močno dvignile cene tovornih vozil in prikolic, pri čemer so čakalne dobe zanje leto ali dve. Rezerv tako nimajo več, zagotavlja Pišek. "Celotno gospodarstvo krvavi, položilo je dodaten obliž na rano, dodatnega obliža ni več," je ponazoril.

Nova vlada mora zato po njegovih besedah takoj ustvariti pogoje, da bodo podjetja in ljudje normalno delovali in živeli. Problem vidi v trenutnem političnem vakuumu. Z odhajajočo vlado so zelo dobro sodelovali, in tudi Meh je izpostavil, da je za obrtnike in podjetnike v času koronske krize naredila veliko.