Prihaja nov val podražitev. Kako bomo prešli obdobje vse večje draginje?

Naš denar je z vsako podražitvijo vreden manj, cene pa še ne bodo nehale rasti tako kmalu. Na vprašanja o podražitvah, ki smo jim zadnje leto priča na skoraj vsakem koraku, so v oddaji 24UR ZVEČER odgovarjali Bojan Ivanc z GZS, Primož Dolenc iz Banke Slovenije, Lidija Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov in Marjan Trobiš iz združenja delodajalcev. 

Surova nafta in zemeljski plin sta se močno podražila, cene bencina in dizla so se približale dvema evroma. Evropska komisija predlaga embargo na uvoz ruske nafte. A ti inflacijski pritiski niso presenečenje, pravi Ivanc. "Moramo pa se zavedati, da se del tega dviga cen surovin in energentov nekako še ni odrazil v končnih cenah gospodinjstev," pravi ter dodaja, da to še posebej velja za zemeljski plin in elektriko.

'Takšen dvig inflacije smo nazadnje videli pred 30 leti'

Napoveduje, da bo glavna rast cen gospodinjstva najverjetneje dosegla v drugi polovici leta. Priznava tudi, da jih je aprilska inflacija presenetila, saj da smo 2,6-odstoten mesečni dvig nazadnje imeli septembra 1992 – pred 30 leti: "Ta dvig je bil izjemno velik in ni bil posledica le energentov in električne energije, temveč splošnega dviga cen, in odraža že nekako zatečene cenovne pritiske, ki so se aprila realizirali."

Ocenjujejo, da se bo inflacija v letu 2022 gibala pri dobrih petih odstotkih. "Nekatere inštitucije menijo, da bo povprečna vrednost inflacije bližje šestim ali pa celo sedmim odstotkom. Nobena od inštitucij pa ne vidi rasti nad to oceno," pravi Ivanc. Ta sicer poudarja, da so gibanja pri nas še relativno umirjena, saj da je letna inflacija v petih od 19 članic območja evra v aprilu presegla deset odstotkov.

Dolenc medtem tudi o stanovanjski problematiki. Cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji so v zadnjih letih močno narasle, pravi, a da to ni značilno le za Slovenijo, temveč za večino evropskih držav: "Toda v preteklih letih so bile cene nepremičnin še vedno v območju, za katero nismo mogli reči, da so precenjene. V zadnjih kvartalih pa občutimo, da so cene nepremičnin tudi pri nas presegle to mejo."

Kljub temu so se odločili, da na nekaterih delih v Banki Slovenije sprostijo kreditiranje. "Naše sporočilo je jasno: tveganja v bančnem sistemu so poleg vseh ostalih tudi iz naslova nepremičninskega trga. Smo pa ob nedavni prenovitvi makrobonitetnega okvira po eni strani odpravili določene anomalije iz preteklega sistema, na katere so nas banke opozarjale," pravi. Ob tem pa da so se z dodatnimi kapitalskimi blažilniki odzvali tudi na ta povečana tveganja. Ti bodo, kot razlaga, usmerjali kapital v to, da bodo lahko banke potencialno večja tveganja ustrezno zaščitile s kapitalom.

Zveza svobodnih sindikatov vladi že marca predlagala spremembe na področju obdavčitve povračila stroškov

Ni prvi mesec, ko se dvigajo cene, pa poudarja Jerkičeva. "V sindikatih smo že v začetku leta ocenili, da bi bilo nujno treba spremeniti uredbo – predpis, ki ga sprejema vlada na predlog ministrstva za delo in ki določa davčne obremenitve zneskov, ki so povračila stroškov." Tu gre tako za delo kot tudi za malice in druge prejemke, ki so omejeni navzgor.

"Vlada omejuje, da se delodajalci ne zatekajo v izplačevanje teh prejemkov namesto plač. Toda uredba ne določa tudi pravic, ampak samo zgornji neobdavčen limit," razlaga in ob tem poudarja, da uredba ni bila usklajena vse od leta 2008. Že marca so zato vladi predstavili predlog, da v skladu z inflacijo in dvigom cen bencina dvigne tudi zgornje zneske obdavčenja. Ta je različen – od 20 do 30 odstotkov.

A kot pravi, jih je vlada zavrnila z zelo "nenavadnim argumentom". "Da naj se najprej v okviru kolektivnih pogodb dogovorimo za višje zneske, potem bodo pa oni dvignili zneske v uredbi. Ocenjujem, da je odgovor pripravljal nekdo, ki vsebine ne pozna, ali pa da se delajo norca. Mi smo nato ponovili zahtevo in obrazložili, pa zdaj že približno mesec ni odgovora," je kritična.

"Vsekakor je tako, da so nivo cen dviguje. Moramo pa tudi pomisliti na tisti čas, ko smo imeli gorivo po en evro," medtem poudarja Trobiš. Čeprav so cene zdaj nekoliko poskočile, pa meni, da se je preuranjeno pogovarjati o tem, kar predlagajo sindikati. Pričakujejo namreč tudi, da bo država še naprej vsaj kratkoročno regulirala cene, dolgoročno pa da bo našla nek drugo dobro rešitev.

Jerkičeva sicer poudarja zvišanje življenjskih stroškov: "Znesek šest evrov, ki je bil določen leta 2008, je zdaj zagotovo že prerasel deset evrov. Mi smo svoje ocene utemeljevali z inflacijo in rastjo življenjskih stroškov oz. osnovnih dobrin. Tako smo prišli na 30-odstotno povečano vrednost."

Trobiš pa ji odgovarja, da je navedena cena desetih evrov pretirana. "Nekateri ponujajo malice tudi za 4,5 evra," poudarja. Jerkičeva pa, da so v marsikaterem podjetju opustili organiziran topli obrok, zaradi česar so delavci odvisni od okoliških gostiln ali pa si morajo hrano prinašati s seboj. "Če delodajalec organizira ustrezen obrok, potem ga ta uredba ne zavezuje," pravi.

Neusklajenost ponudb in povpraševanja na nepremičninskem trgu

"Največja težava na nepremičninskem trgu je zelo velika neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem," pravi Dolenc. Povpraševanje po nepremičninah na dobrih lokacijah je namreč, kot pojasnjuje, zelo veliko. "Po drugi strani pa ponudba temu ne sledi. To je ključen problem našega nepremičninskega trga, zato cene nepremičnin tudi tako močno rastejo," še dodaja.

Ob tem poudarja, da njihova odločitev za prilagoditev makrobonitetnih ukrepov kreditne standarde za dajanje posojil sprošča le v zelo majhnem delu.

Ivanc pa dodaja, da se bodo usklajevanja v cenah surovin dogajala tudi v prihodnjih mesecih. "Tukaj bo del inflacije še vedno prisoten, čeprav se bodo cene surovin že znižale."