Kako slediti digitalnemu napredku in drugim izzivom prihodnosti?

Uporabo digitalne tehnologije lahko označimo za neizogibno realnost in eno izmed pomembnejših področij, ki ga zaznamujejo spremembe. Digitalizacija se sicer v družbi razvija že vsaj dve desetletji in je z vidika tehnologije dobro dodelana, vendar je ves čas potrebovala nekakšen zagon, da bi jo uporabila in sprejela tudi širša javnost, družba. Kolo njene uporabe je zdaj pospešila pandemija covida-19. Digitalna disrupcija postaja nova normalnost, ki pa je mnoga podjetja ne morejo hitro in učinkovito sprejeti.

Vse hitrejše spremembe so velik izziv za podjetja. Razpeta so med hitro spreminjajočim se vedenjem potrošnikov in trgov ter globoko zakoreninjeno organizacijsko nedejavnost, ki zavira potrebne spremembe. Strateg za digitalno preobrazbo Vladimir Vulić iz Črne gore meni, da upravljanje današnjih podjetij še vedno temelji na načelih upravljanja iz 19. stoletja: "Zanašamo se na model upravljanja, ki je nastal v času razcveta množične proizvodnje ter temelji na standardizaciji, učinkovitosti in nadzoru. Slikovito rečeno, v 21. stoletju skušamo digitalno podjetje voditi z operacijskim sistemom iz obdobja tiskarne! Nič čudnega, da so menedžerji vse bolj razočarani nad rezultati, ki jih dosegajo njihova podjetja. Da bi v celoti izkoristili vse prednosti, ki nam jih prinaša nov digitalni svet, potrebujemo spremembo paradigme, revolucijo v upravljanju."

Ključni strateški izziv: kako zagotoviti rast?

Zanimalo nas je, kakšen bo po njegovem mnenju novi svet dela, ki se mu bodo prilagajala podjetja, če bodo želela preživeti v digitalni dobi.

"Ključni strateški izziv, s katerim se bo v današnjem digitalnem svetu soočalo vsako podjetje, je, kako zagotoviti rast," je poudaril Vulić. Čeprav je to vprašanje na prvi pogled zelo preprosto, pa večina tradicionalnih strategij počasi izgublja pomen, zato organizacije nimajo ustreznega odgovora, je opomnil.

Glede na to, da postaja poslovno okolje vse bolj zapleteno, na drugi strani pa je ovir za vstop vanj vse manj, so inovacije edini 'protistrup' za naraščajočo konkurenco, ki ogroža dobičkonosnost podjetja, je utemeljil Vulić: "To potrjuje raziskava, ki je razkrila, da 79 odstotkov vodilnih delavcev meni, da so inovacije najpomembnejša stvar v njihovi organizaciji. Toda 80 odstotkov direktorjev poudarja, da so nezadovoljni z rezultati svojih inovativnih prizadevanj. Razkorak med našimi željami in rezultati, ki jih dosežemo, je očiten. Zdi se, da se večina podjetij osredotoča na povečanje svoje učinkovitosti, medtem ko vsak poskus sprememb in inovacij dojema kot tujek, proti kateremu se samodejno razvijajo protitelesa."

'Inovacija je proces, ne enkraten dogodek, zato je treba ta proces upravljati'

Čeprav naš sogovornik večinoma dela oziroma sodeluje s podjetji, pa omenjena potrebna prilagajanja veljajo enako za vse organizacije, ne glede na to, ali gre za podjetje, sindikat, nevladno organizacijo, športni klub, bolnišnico ali cerkev. "Vsaka organizacija bo zagotovo propadla, če 1. ne bo inovirala in 2. ne bo upravljala inovacijskega procesa," je izpostavil strateg za digitalno preobrazbo.

V današnjem hiperkonkurenčnem gospodarstvu se namreč podjetja po njegovih besedah soočajo z izzivom dualizma – treba je učinkovito delovati v sedanjosti, hkrati pa učinkovito inovirati za prihodnost. "Inovacija je proces, ne enkraten dogodek, zato je treba ta proces upravljati," je poudaril in nadaljeval, da je inoviranje brez dvoma zelo tvegan in negotov proces, za katerega se na prvi pogled zdi, da ga je nemogoče obvladovati. Toda primeri podjetij – denimo DuPont, 3M, Procter & Gamble, Royal Dutch Shell, Philips, General Electric in druga – ki obstajajo že več kot sto let, potrjujejo, da je tak pristop izvedljiv. "Uspeh teh podjetij večinoma temelji na sposobnosti nenehnega izboljševanja poslovanja z inovacijami in prilagajanja spremembam v okolju," je pojasnil naš sogovornik in dodal, da ni preprostega odgovora na vprašanje, kako obvladovati inovacije. Specifičen pristop je namreč odvisen od velikosti podjetja, panoge, v kateri podjetje deluje, in številnih drugih dejavnikov.

Pandemija covida-19 – upravljavski izziv za podjetja

Pandemija covida-19 je pospešila potrebo po digitalni preobrazbi, dejavniku, ki že velja za najpomembnejšega usmerjevalca razvoja poslovanja in izobraževanja. Delo na daljavo in hibridno delo sta voditeljem omogočila vpogled v prihodnost delovnega mesta. A kaj je ključno pri tem premiku, kaj se mora spremeniti pri upravljanju za digitalno dobo? "Cilj digitalne transformacije je temeljito premisliti in redefinirati procese v organizacijah, pa tudi v industriji kot celoti. Pomembno je razumeti, da digitalna preobrazba ne predstavlja le pomembnih tehnoloških sprememb, temveč predvsem kulturne in operativne. Organizacije bi morale ohranjati vitalnost, razvijati kulturo nenehnih inovacij in zagotavljati izboljšano izkušnjo za stranke," je pojasnil Vulić.

'Nova paradigma upravljanja nakazuje premik k mrežnim organizacijskim modelom'

Da bi si lažje predstavljali, je Vujić razložil na primeru, kako bi se morala preoblikovati neka organizacija, ki ima sicer moderne poslovne procese, a je zgrajena po načelih upravljanja iz 19. stoletja, če želi preživeti.

Kot je najprej pojasnil, so številne organizacije poskušale – nekatere še vedno poskušajo – oblikovati načela uspešnega poslovanja. Osnovna značilnost vseh teh poskusov je iskanje najboljšega načina poslovanja, to pa pomeni nedvoumnost in neprilagodljivost. "Pred približno stotimi leti so bili menedžerji v podjetju General Motors prepričani, da so odkrili univerzalna načela upravljanja in da so ta načela enako nespremenljiva kot naravni zakoni, denimo zakon gravitacije," je razlagal naš sogovornik.

Toda po njegovih besedah je praksa pokazala, da so vsa načela, ki jih določi človek, prehodne narave: "Ključno je razumevanje, da ni pravil, ni enega najboljšega načina za dokončanje stvari. Nova paradigma upravljanja nakazuje premik k mrežnim organizacijskim modelom, ki spodbujajo avtonomijo, multidisciplinarnost, odprtost in sposobnost eksperimentiranja."

Vuliću se je ob tem zdelo pomembno omeniti, da načela upravljanja, ki veljajo v enem uspešnem podjetju, niso nujno uporabna v drugem, niti v isti panogi. "Amazon (največja ameriška spletna trgovina) na primer uporablja načela stroge centralizacije in hierarhije, medtem ko Automattic (ki je ustvaril najbolj priljubljeno spletno storitev gostovanja spletnih strani s platformo WordPress) uporablja porazdeljeni model, ki spodbuja sodelovanje in gradnjo odnosov," je utemeljil.

Vulić je kot konkretni primer orisal nevladno organizacijo Digitalizuj.Me, katere soustanovitelj in predsednik je. V njej skušajo državljanom in organizacijam v Črni gori pomagati razumeti ter izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo družbene spremembe in poslovanje v digitalnem okolju. Digitalizuj.Me temelji na projektnem principu, kar pomeni, da ima vsak pripadnik organizacije možnost predlagati projekt, s katerim se želi ukvarjati, nato pa se lahko člani organizacije prostovoljno prijavijo v projektno skupino. "Osnovna organizacijska enota so majhne fleksibilne samostojne prostovoljne ekipe, sestavljene iz ljudi, ki v projektu vidijo vrednost ter želijo biti del ekipe in vložiti svoj prispevek in pogled. Seveda pa celoten sistem deluje na podlagi medsebojnega zaupanja. Gre za zaupanje članov ekipe, da jim bo vodstvo 'krilo hrbet', ko bo treba, in zaupanje vodstva, da zaposleni res dajo svoj maksimum in opravijo delo v zastavljenem roku, ne da bi potrebovali mikromenedžment," je utemeljil.

Povprečna življenjska doba podjetij v današnjih časih krajša od 20 let

Za konec nas je zanimalo, zakaj pravzaprav morajo podjetja sprejeti novo realnost digitalne disrupcije. Kdo in kaj to narekuje, zapoveduje?

Vladimir Vulić je pojasnil, da intenzivnost in kompleksnost sprememb v današnjem digitalnem svetu presegata zmožnost podjetij, da bi jim sledila. Vse bolj so razpeta med spreminjanjem vedenja strank na eni strani in globoko zakoreninjeno organizacijsko inercijo na drugi. Nekoč inovativna podjetja se zdaj borijo za preživetje, saj so poslovni modeli, zaradi katerih so bila desetletja uspešna, čez noč postali zastareli. "Lahko krivimo tehnologijo, internet, družbena omrežja ali navade mlajše generacije, a nič od tega ne bo spremenilo realnosti in zagotovilo uspeha podjetij v prihodnosti," je poudaril sogovornik.

Povprečna pričakovana življenjska doba podjetij se je po njegovih navedbah v zadnjih desetletjih občutno skrajšala. Leta 1958 je bila 57 let, 2016 se je prepolovila in je bila 24 let. "Ocenjuje se, da je današnja povprečna življenjska doba podjetij krajša od 20 let. Kako je to videti v praksi? Dovolj je vedeti, da več kot 70 odstotkov ameriških podjetij, ki so bila pred desetletjem na seznamu tisoč največjih, ni več na tem seznamu," je argumentiral Vulić.

Za konec je sogovornik povedal, da za svojo regijo nima podatkov, vendar hiter pregled poslovnega okolja pove, da situacija ni dosti drugačna. "To so šokantni podatki, ki jih ne smemo prezreti in ki jasno kažejo na dejstvo, da dosedanji način poslovanja podjetij ne zadostuje niti za uspešno poslovanje in rast niti za preživetje," je strnil.