Predstavniki ministrstva, jeseniškega Acronija, ravenskega Metala, štorske Inexe in združenja kovinske industrije pri GZS so se strinjali, da je za konkretno oceno ogroženosti slovenskega izvoza v EU še prezgodaj. Ker so kvote oblikovane za izdelčne skupine, ki obsegajo razmeroma veliko število izdelkov, domača podjetja pa izvažajo specifična jekla znotraj posamezne skupine, je trenutno nemogoče oceniti, ali bo velikost kvot zadostovala za brezcarinski uvoz slovenskih jekel do predvidenega roka.
Na sestanku so se dogovorili, da bo Slovenija vztrajala na posvetovanju z EU, po pričakovanju ministrstva bi se zanj lahko dogovorili v drugem ali tretjem tednu aprila, in skušala uveljaviti svoje interese, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo.
Kot je znano je ministrica za gospodarstvo Tea Petrin minuli četrtek na komisarja Evropske komisije za trgovino Pascala Lamyja naslovila pismo, v katerem ga je opozorila na nekatere specifičnosti slovenske jeklarske industrije. Poudarila je, da je v programu prestrukturiranja, ki ga je EU sprejela v celoti, predvidena tudi določena rast prodaje in s tem tudi izvoza slovenskih proizvajalcev, zato bi vsako zmanjševanje izvoza pomenilo odstopanje od sprejetega programa. Ministrica v pismu tudi ugotavlja, da bi morala biti Slovenija iz ukrepov izvzeta, saj zaradi majhnega deleža, ki ga ima v strukturi uvoza EU, v ničemer ne ogroža jeklarske industrije EU. Ministrica je komisarju še predlagala posvetovanja pred uvedbo ukrepov proti Sloveniji. EU pa je v sredo začasne ukrepe sprejela brez posvetovanj. Jeklarji svarijo pred katastrofo
Slovenski proizvajalci jekla so že opozorili na katastrofalne posledice, ki jih bodo povzročili ukrepi EU. Izvoz v EU je k skupnemu prihodku slovenskega izvoza - znašal je 55 milijard tolarjev - prispeval 35 milijard tolarjev oziroma 80 do 85 odstotkov celotnega izvoza, z ukrepi pa naj bi bilo zdaj prizadete približno 20 odstotkov celotne prodaje oziroma približno sedem milijard tolarjev, je v sredo poudaril član uprave Slovenskih železarn in direktor Acronija Vasilij Prešern in dodal, da bi lahko ukrepi vplivali tudi na program prestrukturiranja železarn, saj bo vrednost družbe, ki bodo izgubile pomembne kupce, minimalna.
V jeseniškem Acroniju bodo ukrepi prizadeli 50.000 ton izdelkov, ki jih jeseniška železarna izvaža v EU, kar predstavlja šest milijard tolarjev letnega prometa, je pojasnil Prešern. Čeprav gre za 15 odstotkov celotne prodaje, je še dodal, si takega izpada ne morejo privoščiti, saj gre za specialne izdelke, v katere se je tudi razvojno vlagalo. Prešern še ocenjuje, da bodo ukrepi prizadeli le 10 odstotkov izvoza ravenskega Metala, kar predstavlja okoli milijardo tolarjev v 15 milijardah tolarjev letna prodaje.
Ukrepi pa bodo močno prizadeli štorsko Inexo, saj pod uvedene kvote sodi kar 82 odstotkov načrtovanih količin izvoza v EU. Tako v podjetju opozarjajo, da lahko ukrepi resno ogrozijo njihovo poslovanje. "Posebej nas ogroža kvota za skupino legiranih jekel, ki znaša 99.000 ton, sami pa načrtujemo 29.137 ton prodaje teh jekel na trgu EU, poleg tega pa so za to skupino jekel uvedene tudi najvišje carine, ki znašajo 26 odstotkov. Ocenjujemo, da s takšno obremenitvijo jekla v Evropi ni mogoče prodajati, prav tako pa ga ni mogoče tržiti na drugih trgih," je povedal namestnik direktorja Inexe Gregor Tratnik. V podjetju vidijo izhod iz takšnega položaja predvsem v bilateralnem trgovskem sporazumu z EU, na podlagi katerega bi bila slovenska jeklarska industrija izvzeta iz ukrepov EU.
Zaskrbljenost zaradi ukrepov pa so izrazili tudi v sindikatu SKEI Jesenice. Menijo, da bodo ukrepi vplivali na materialni in socialni položaj zaposlenih in na privatizacijo Acronija, zato so pozvali državo, naj ukrepa in uredi zadevo z EU.
Američani razmišljajo o odgovoru
ZDA se bodo z EU posvetovale glede zvišanja carin in razmislile o uradni pritožbi pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). V Bruslju vztrajajo, da so bili ameriški ukrepi neupravičeni, saj naj bi se celoten uvoz jekla v ZDA v zadnjih treh letih znižal za 33 odstotkov.
ZDA pa na drugi strani dokazujejo, da se je uvoz jekla povečal; za utemeljevanje upravičenosti svojega ukrepa so izbrale podatke o uvozu desetih vrst jekla in jeklenih izdelkov od leta 1996 do leta 2000.
Pravila WTO ne določajo, na katero časovno obdobje se je mogoče sklicevati, zato ZDA vztrajajo, da lahko upravičijo zaščitne ukrepe, saj se je uvoz omenjenih izdelkov v določenem časovnem obdobju resnično povečeval. EU pa po ameriških trditvah upravičenosti svojih ukrepov ne more dokazati, saj zaščitni ukrepi Washingtona še nimajo učinkov, zato EU ne more dokazati, da je res prišlo do nevarnega povečanja uvoza.
