Ekonomistov rast ni presenetila, z reformami je treba nadaljevati

Ekonomistov Mitje Kovača in Anžeta Burgerja podatki o lanski 2,6-odstotni gospodarski rasti Slovenije niso presenetili, vendar opozarjata, da je treba nadaljevati s strukturnimi reformami. Burger meni, da bi lahko s pomočjo teh Slovenija beležila od tri- do štiriodstotno letno rast, a se boji, da bo v naslednjih letih precej nižja od tega.

Zelo dobri podatki o lanski rasti bruto domačega proizvoda (BDP) in ugotovitev Evropske komisije, da makroekonomska neravnovesja v Sloveniji niso več presežna, pričajo o pravilno začrtani poti vlade in naporih državljanov, vendar pa ti podatki ne smejo postati razlog za naše samozadovoljstvo, politični oportunizem, stopicanje na mestu, opuščanje reform in privatizacije ter popuščanje številnim pritiskom in finančnim apetitom, je povedal Kovač.

V skladu s priporočili Evropske Komisije je treba po njegovem mnenju nadaljevati oz. še pospešiti tempo strukturnih optimizacij oz. reform, pospešiti privatizacijo, zmanjševati transakcijske stroške delovanja sistema ekonomskih izmenjav, nadaljevati z začrtano javnofinančno konsolidacijo in usmeriti vse moči v zagotovitev dolgoročne in vzdržne gospodarske rasti, ki bo temeljila na zdravih temeljih.

Gospodarska rast ni presenetila niti Burgerja. "Slovenija je v času krize izgubila desetino BDP in po petih letih je bil čas, da tudi Slovenija začne gospodarsko okrevanje. Zaskrbljujoče pa je gibanje zasebne potrošnje in investicij v zadnjem lanskem četrtletju, saj sta obe kategoriji doživeli ponoven padec," je pojasnil.

Zaradi negativnih zunanjih okoliščin, kot je rusko-ukrajinska kriza, in notranjih dejavnikov, kot je odsotnost reform na ponudbeni strani, letos pričakuje nižjo rast od lanskoletne. "Kljub relativno visoki lanski rasti moramo vedeti, da nekatere nam primerljive države rastejo še hitreje," je opozoril in pri tem izpostavil Poljsko, Madžarsko, Litvo in Irsko.

In kaj so po njegovem mnenju ključne naloge vlade, da bo rast Slovenije vzdržna na daljši rok? Te so znane že dolgo časa, je spomnil Burger in kot nujno izpostavil privatizacijo podjetij v državni lasti, racionalizacijo javnega sektorja, pravo reformo trga dela, deregulacijo poklicev, znižanje obdavčitev produktivnega dela in pokojninsko reformo.

"Samo strukturne reforme na ponudbeni strani gospodarstva lahko privedejo do dolgoročno vzdržne gospodarske rasti, temelječe na inovativnosti. S temi reformami bi Slovenija lahko dosegala stopnje rasti med tremi in štirimi odstotki letno, kar bi bilo normalno glede na našo stopnjo razvitosti. Bojim se, da bo v naslednjih letih rast precej nižja od tega," je sklenil Burger.

SD se bo zavzemala za to, da gospodarska rast najde pot do ljudi

Podatek o gospodarski rasti je po besedah vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana dobra novica za Slovenijo in dober obet za razvoj gospodarstva v Sloveniji. Kot je dejal, moramo biti previdni, da ta gospodarska rast ne upeša. Vlada mora delovati na način, da se rast stabilizira in ohrani. V SD pa se bodo, kot je poudaril, zavzemali za to, da bodo imeli največ od te gospodarske rasti državljanke in državljani.

Na vprašanje, ali bodo v SD ob takšni gospodarski rasti glasni pri tem, da se sprostijo tudi nekateri socialni transferji, je odgovoril, da je v zvezi s tem sprejeta zakonodaja, a da moramo biti v življenju tudi realni.

V DeSUS izjemno zadovoljni

V DeSUS so po besedah namestnika vodje njihove poslanske skupine Uroša Prikla izjemno zadovoljni z gospodarsko rastjo, saj je Slovenija po dolgem času spet v pozitivnih številkah, kar pomeni prosperiteto v gospodarstvu. Prikl verjame, da bo tak trend gospodarske rasti tudi v prihodnje, čeprav številka morda ne bo tako visoka. Ob takšni gospodarski rasti se bodo sprostile blokade na usklajevanje pokojnin in ostalih socialnih prejemkov.

Kot je spomnil Pikl, so tudi v koalicijsko pogodbo zapisali, da se bodo pokojnine uskladile, če bo gospodarska rast višja od 2,5 odstotka. V DeSUS pa so bili ob tem konstruktivni in so v vladi dosegli kompromis, da bodo to usklajevanje realizirali januarja prihodnje leto, je še dodal.

NSi: Treba je nadaljevati s privatizacijo in sprejeti reforme v gospodarstvu

V NSi so prepričani, da je Slovenija 2,6-odstotno gospodarsko rast lani dosegla zlasti zaradi izvoznega gospodarstva, saj vlada ni sprejela niti enega ukrepa za razbremenitev podjetniškega okolja.

Kot so zapisali, je Slovenija lani doseženo gospodarsko rast "z dodatnim zadolževanjem že pokonzumirala, saj zgolj na letni ravni plačujemo za obresti že več kot milijardo evrov". Ob tem so spomnili tudi, da je Slovenija v času krize izgubila kar desetino BDP. Poleg nujnega nadaljevanja s prodajo državnega premoženja in strukturnih reform, ki bi gospodarstvu dale kisik, se je treba po njihovem mnenju zavedati tudi, da Slovenija potrebuje pokojninsko reformo, ki bi zagotavljala vzdržnost pokojninske blagajne.

V SMC pričakujejo, da bodo uspeli vsaj ohraniti gospodarsko rast

Podatek je izjemno dobra novica za državo in državljane, je dejala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. Izrazila je pričakovanje, da jo bodo uspeli ohraniti vsaj na tej ravni ali pa jo še utrditi oz. spodbujati. Ob tem je spomnila na dogovor, da se bodo v koaliciji v takšnem primeru ponovno pogovorili o tem, kako optimizirati delovanje na način, da bodo javnofinančne razmere v državi ostale stabilne.