Evropa na pomoč svojim bankam

Dan na Ljubljanski borzi je spet minil v znamenju strmoglavega padanja tečajev. Delniški indeks SBI 20 je tako trgovanje končal pri vrednosti 5690,21 točke, kar je 267,53 točke oziroma 4,49 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 53,77 točke oziroma 4,07 odstotka, na 1265,91 točke.

Med pomembnejšimi delnicami so danes najbolj strmoglavile delnice Istrabenza, in sicer za 9,30 odstotka, na 56,16 evra. Precej so se pocenile tudi delnice Žita (-8,86 odstotka, na 160,4 evra), Petrola (-8,02 odstotka, na 372,71 evra), Aerodroma Ljubljana (-7,12 odstotka, na 55,34 evra), Gorenja (-6,02 odstotka, na 21,86 evra), Luke Koper (-5,57 odstotka, na 39,85 evra) in Telekoma Slovenije (-5,25 odstotka, na 179,76 evra).

Pesimizem na svetovnih borzah

Potem ko je ameriška centralna banka v ponedeljek napovedala nove ukrepe v boju proti finančni krizi, so si tečaji na evropskih borzah danes v primerjavi s ponedeljkom nekoliko opomogli, a ostali v rdečem.

Po ponedeljkovem potopu indeksov na svetovnih borzah sta danes v zelenem indeksa FTSE 100, ki je pridobil 0,16 odstotka, in CAC 40, ki je pridobil 0,55 odstotka.

Opomogli so si tudi ostali indeksi, ki so sicer ostali negativni, a je padec v primerjavi s ponedeljkom manjši. Indeks ATX na dunajski borzi je izgubil 6,06 odstotka, indeks BEL-20 na bruseljski borzi 2,29 odstotka, indeks DAX na frankfurtski borzi 1,12 odstotka, indeks Mibtel na milanski borzi 0,91 odstotka, indeks SMI na švicarski borzi 0,48 odstotka.

Tudi trgovanje na newyorški borzi se je danes začelo v rdečem. Dobri dve uri in pol po začetku trgovanja je indeks Dow Jones izgubil 0,44 odstotka, indeks Nasdaq 0,66 odstotka, indeks Standard&Poor's 500 pa 0,45 odstotka.

Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) se je odločila, da bo začasno odkupovala komercialne zapise, to je kratkoročne dolgove, s katerimi podjetja financirajo svoje dnevne operacije. Napoved Feda je malce pomirila Wall Street in ustavila padanje vrednosti delniških indeksov, čeprav pa jih uvodoma še ni bistveno potisnila navzgor.

V Evropi na udaru finančni sektor, vendar se stanje umirja

V začetku dneva je na evropskih borzah kazalo, da se je zaupanje vlagateljev v napovedane ukrepe za reševanje krize dvignilo. Trgovanje na frankfurtski borzi se je tako začelo z 1,72-odstotno rastjo, na pariški borzi pa je vodilni indeks CAC 40 kmalu (do približno 9.30) pridobil 3,14 odstotka. Dvignili so se tudi tečaji na londonski, milanski in švicarski borzi.

Vendar pa Finance poročajo, da se je začetna evforija končala klavrno. Vsi pomembnejši evropski indeksi so namreč strmoglavili v rdeče območje.

Kasneje so si borze vendarle opomogle. Delnice bank v Nemčiji in Veliki Britaniji so se umaknile z najnižjih vrednosti, še poročajo Finance.

V Parizu se je tako padanje tečajev umirilo, prav tako v Italiji, Veliki Britaniji in Nemčiji. Indeksi so se precej stabilizirali, še vedno pa so problematične finančne ustanove. Najbolje gre Volkswagnu, kjer so se delnice podražile za 47 odstotkov, na rekordnih 430 evrov.

Ukrepi za umiritev finančne krize se kar vrstijo

Avstralska in japonska centralna banka sta danes v obtok poslali za več kot 11 milijard dolarjev denarja. Japonska centralna banka je medtem sporočila, da ne bo spreminjala 0,5-odstotne obrestne mere, ki je ena najnižjih med močnejšimi svetovnimi gospodarskimi državami in ostaja nespremenjena od februarja 2007. Avstralska centralna banka pa se je za umiritev stanja odločila znižati obrestne mere za zadolževanje in jo je čez noč znižala za odstotno točko, na 6 odstotkov. Osrednji avstralski indeks pa je po koncu trgovanja pridobil 2,5 odstotka.

Ministri za pomoč bankam

O trenutni finančni krizi so razpravljali tudi finančni ministri EU. Med drugim so zvišali limit, ki ga države jamčijo za vloge varčevalcev, in sicer z zdajšnjih 20. tisoč na 50 tisoč evrov. Sklenili so tudi, da je državna pomoč ogroženim finančnim institucijam lahko le začasna in da vlade ne smejo prekomerno porabljati davkoplačevalskega denarja za pomoč bankam.

Finančni ministri evroskupine so se sicer strinjali glede načel, skladno s katerimi bi morale delovati banke v primeru posredovanja na trgu. Intervencije morajo biti kratkoročne, ne smejo vplivati na konkurenco in morajo biti v interesu davkoplačevalcev, je pojasnil vodja evroskupine Jean-Claude Juncker.

Barroso: Ohranimo mirno kri

"Sedaj moramo ohraniti mirno kri. Ne morem obljubiti, da težav ne bo, lahko pa obljubim, da bomo krizo srečno prestali in jo premagali, če bomo ohranili mirno kri," je včeraj povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Paulson imenoval šefa urada za finančno stabilnost

Ameriški finančni minister Henry Paulson je na položaj začasnega šefa Urada za finančno stabilnost imenoval 35-letnega Neela Kaskharija. Ta je tako kot Paulson v finančno ministrstvo prišel iz investicijske banke Goldman Sachs, ki se je medtem že preoblikovala v poslovno banko, da bi lažje prebrodila finančno krizo.

Urad bo razpolagal s 700 milijard dolarji vrednega proračunskega paketa za odkupovanje tveganih naložb finančnih podjetij v vrednostne papirje, podprte z drugorazrednimi hipotekami, ki ga je v petek sprejel kongres, v zakon pa podpisal predsednik ZDA George Bush. Bushevi administraciji se mudi z začetkom izvajanja načrta pomoči, saj ponedeljkovo padanje delniških indeksov po svetu kaže, da finančni trgi še niso povsem prepričani, da bo zadeva delovala. Bush je še dejal, da bo za to, da načrt začne delovati, potrebno še nekaj časa.

Urad bo tako najprej moral najti upravljavce premoženja, ki bodo izvajali načrt, ministrstvo pa je že razpisalo prosta delovna mesta za strokovnjake, ki bodo od zdaj finančni agenti ZDA.

Obenem se morata oblikovati tudi dva nadzorna odbora, saj kongresniki niso hoteli zaupati tako velike vsote finančnemu ministrstvu brez omejitev. Ustanavljata se Odbor za finančno stabilnost, kjer bodo predsednik Zveznih rezerv, predsednik Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC), minister za finance, direktor Zvezne agencije za financiranje domov ter minister za stanovanja in urbani razvoj. Ta odbor bo poročal kongresnemu nadzornemu odboru, v katerem bo pet članov kongresa iz obeh strank.

Krivi so Lehman Brothers!

Odbor za nadzor in vladne reforme v predstavniškem domu je pod vodstvom demokrata iz Kalifornije Henryja Waxmana začel iskati krivce za krizo. Najprej so bili na vrsti odgovorni pri Lehman Brothersu, z generalnim direktorjem in predsednikom Richardom Fuldom na čelu.

Waxman je ugotovil, da je Fuld nekaj dni pred propadom banke prosil zvezno vlado za pomoč, istočasno pa so si direktorji delili milijone dolarjev bonusov. Fuld je sicer v osmih letih prejel za skoraj 500 milijonov dolarjev plače in bonusov, kar se je Waxmanu zdelo nepošteno. Fuld je odgovoril, da je dobil le 300 milijonov, od tega 60 milijonov gotovine. Lehman Brothers je propadla sredi septembra in sprožila preplah ter vladni načrt za reševanje krize.

Nafta navzgor

Potem ko se je nafta nekaj časa cenila in pristala pri ceni 87,81 dolarja za sod, so se cene črnega zlata spet zvišale. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo novembra se je med azijskim trgovanjem na newyorški borzi podražila za 2,13 dolarja, na 89,94 dolarja, za 159-litrski sod, severnomorska nafta brent z novembrskim dobavnim rokom pa se je na londonski borzi podražila za 1,82 dolarja, na 85,50 dolarja. Kljub temu pa analitiki menijo, da trend padanja še ni mimo, saj se svetovna finančna kriza poglablja in tečaji delnic na vodilnih svetovnih borzah še vedno padajo, to pa vzbuja strahove, da se bo upočasnilo svetovno povpraševanje po energiji. Prav to je glavni razlog, da cene črnega zlata po julija letos doseženih rekordnih 147 dolarjih padajo.

Preložili začetek trgovanja

V Rusiji se je regulator borze odločil, da bo borzo odprl šele ob 12. uri. Poteza se je izkazala za uspešno, saj so se s tem izognili dopoldanski paniki, ki je začasno sesula tečaje v Evropi. Dolgoročno pa regulatorju ni uspelo zadržati nadaljevanja drsenja delnic večine ruskih podjetij.