"Ni bila misija nemogoče! Ministri so dosegli politični dogovor o zmanjšanju porabe plina pred prihajajočo zimo," je na Twitterju zapisalo češko predsedstvo Svetu Evropske unije.
"EU je enotna in solidarna. Današnja odločitev je jasno pokazala, da se bodo države članice odločno zoperstavile vsakršnemu poskusu Rusije, da bi z uporabo dobave energije kot orožja razdelila EU," pa je ob tem povedal češki minister za industrijo Jozef Sikela. Sprejetje predloga za zmanjšanje porabe plina bo po njegovih besedah nedvomno okrepilo skupno energetsko varnost. "Varčevanje s plinom zdaj bo izboljšalo pripravljenost. Zima bo precej cenejša in lažja za državljane EU in industrijo," je še povedal.
Uredba, o kateri so se dogovorili ministri, predvideva določitev cilja, da bi članice EU med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih. Uredba vključuje tudi možnost sprožitve opozorila na ravni EU glede varnosti dobav plina, kar bi pomenilo, da bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno.
Evropska komisija bo lahko sprožitev opozorila Svetu EU predlagala na lastno pobudo, in sicer v primeru visokega tveganja za hudo pomanjkanje plina ali pa izjemno visokega povpraševanja po njem. Poleg tega bo lahko pet članic od komisije zahtevalo, naj poda predlog za sprožitev opozorila.
V vsakem primeru bodo morale države to potrditi s kvalificirano večino, kar pomeni najmanj 15 članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov prebivalcev EU.
Pri obveznem zmanjšanju porabe plina bodo možne različne izjeme, med drugim za države, ki niso povezane s plinskimi omrežji drugih članic, saj ne bodo mogle sprostiti zadostnih zalog plina za druge države, je sporočilo češko predsedstvo. Izjema bo poleg tega veljala za države, katerih električna omrežja niso sinhronizirana z evropskim električnim sistemom in so močno odvisne od plina za proizvodnjo elektrike. Članice bodo lahko izjemo zahtevale tudi, če so že presegle cilje glede polnjenja skladišč s plinom, če so močno odvisne od plina za kritično infrastrukturo ali pa če se je poraba plina v zadnjem letu povečala za najmanj osem odstotkov glede na povprečje zadnjih petih let.
'Odločilen korak'
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dogovor pozdravila. To je po njenih besedah odločilen korak pri soočanju z grožnjo, da bi Putin povsem ustavil dobavo plina. "Danes je EU naredila odločilen korak pri soočanju z grožnjo, da bi ruski predsednik povsem ustavil dobavo plina. Močno pozdravljam podporo Sveta EU uredbi o usklajenih ukrepih za zmanjšanje porabe plina," je dejala.
Slovenija podpira rešitev
Ministri za energetiko, med njimi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer, so se strinjali, da bodo pri ukrepih za zmanjšanje porabe plina dali prednost tistim, ki ne bodo prizadeli zaščitenih odjemalcev. Med temi so gospodinjstva ter ključne storitve za delovanje družbe, kot sta zdravstvo in obramba. Med možnimi ukrepi so zmanjšanje porabe plina v sektorju električne energije, spodbujanje zamenjave plina z drugimi energenti v industriji, kampanje osveščanja ter omejitve glede ogrevanja in hlajenja prostorov.
"Mi podpiramo to uredbo, ker je treba pokazati napor, da skupaj rešimo in naslovimo neodvisnost od ruskega plina. Če bomo vse države članice ravnale usklajeno in skupaj, potem bo skupen problem, ki ga bomo naslovili, veliko manjši, kot pa če bi ga vsaka država članica reševala sama," je dejal Kumer.
Izpostavil je, da je Slovenija morda še bolj zainteresirana za skupno evropsko rešitev od drugih članic, saj nima lastne proizvodnje plina niti zmogljivosti za njegovo skladiščenje. "Zato absolutno podpiramo solidarnost, na kateri temelji EU, še posebej na energetskem področju," je povedal.
Članice bodo morale zdaj uredbo potrditi še uradno v pisnem postopku, ki se bo po navedbah češkega predsedstva zaključil v prihodnjih dneh. Uredba bo veljala eno leto z možnostjo podaljšanja. Predlog za podaljšanje bo lahko podala komisija po preučitvi razmer na področju dobav plina EU.
Države članice EU so tako potrdile predlog Evropske komisije, ki so ga precej spremenile. Dodale so več izjem in pristojnost sprožitve opozorila na ravni unije prenesle na Svet EU. Potem ko je prvotnemu predlogu nasprotovalo več držav, je bila danes proti zgolj še Madžarska, so potrdili viri pri EU.
"Bruselj je naredil nov korak k vojnemu gospodarstvu," se je, kot je na Twitterju objavil tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs, na dogovor o zmanjšanju porabe plina odzval madžarski premier Viktor Orban. Dodal je, da bo madžarska shema, po kateri gospodinjstva plačujejo nižje položnice za elektriko, plin in daljinsko ogrevanje, zagotovo ostala v veljavi.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto pa je, kot je prav tako na Twitterju objavil Kovacs, dejal, da je odločitev o zmanjšanju porabe plina "popolnoma nesprejemljiva" in da "njena implementacija ne pride v poštev". "V celoti ignorira interese Madžarske, poleg tega pa bo bolj boleča za druge državljane EU, kot za tiste, proti katerim je namenjena," je dodal Szijjarto.
Cene plina po Gazpromovi napovedi danes znatno navzgor
Po novi Gazpromovi napovedi o zmanjšanem obsegu dobave ruskega plina v Nemčijo skozi plinovod Severni tok 1 so cene plina na svetovnih trgih danes občutneje poskočile. Plin z nizozemskega vozlišča TTF, ki je referenčna točka za Evropo, se je od jutra podražil za več kot devet odstotkov.
Okoli 11.30 je bilo treba za megavatno uro plina z dobavo v avgustu odšteti okoli 193 evrov, potem ko je bilo za megavatno uro zjutraj ob odprtju borze treba odšteti okoli 178 evrov. Cene so po navedbah francoske tiskovne agencije AFP 190 evrov presegle prvič po marcu, ko so bile cena plina na rekordnih ravneh.
Ruski Gazprom je v ponedeljek napovedal, da bo zmogljivost dobave plina skozi plinovod Severni tok 1 v sredo znižal na 20 odstotkov. Kot razlog je navedel popravilo še ene turbine. Gazprom je že junija dobavo zmanjšal za 60 odstotkov, razlog pa prav tako pripisal pokvarjeni turbini. Iz Berlina so sporočili, da sami nimajo informacij o kakšnih tehničnih težavah, v Evropski komisiji pa so ocenili, da poteza potrjuje njihova pričakovanja in da so zato prejšnji teden predlagali znižanje porabe plina za 15 odstotkov do pomladi.
KOMENTARJI (230)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.