"Z današnjim ukrepom, katerega cilj je zamejiti draginjo ter zagotoviti nemotene in stabilne dobave plina in ljudem omogočiti življenje in mirnejšo jesen ter zimo, smo omejili dovoljene drobnoprodajne cene plina iz plinskega sistema za zaščitene odjemalce," je pojasnil Kumer.
Zaščiteni odjemalci so gospodinjski odjemalci in skupni gospodinjski odjemalci ter osnovne socialne službe: bolnišnice, dijaški in študentski domovi ter javni domovi za starejše in zapori. Med zaščitene odjemalce po zakonodaji sodijo tudi mali poslovni odjemalci, ki imajo letno porabo manjšo od 100.000 kWh.
Za gospodinjstva in za skupne gospodinjske odjemalce bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07300, za male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe pa 0,07900 evra na kilovatno uro. Obe postavki sicer ne vključujeta davka na dodano vrednost.
Vlada bo poleg regulacije tarifnih postavk sprejela še dodatne ukrepe za znižanje računa zaščitenih kategorij, tako kot za elektriko bo ohranila 50-odstotno znižano trošarino in znižala stopnjo DDV z 22 na 9,5 odstotka, je še napovedal minister.
Kolikšni bodo prihranki?
Na letni ravni bodo tako povprečni gospodinjski odjemalci, ki odjemajo plin pri cenejših dobaviteljih, po njegovih besedah prihranili od 90 do 130 evrov ali okoli 10 odstotkov, tisti, ki imajo sklenjeno pogodbo z dražjimi dobavitelji, pa od 170 do 675 evrov ali od 13 do 37 odstotkov.
Povprečni odjemalci socialne službe, ki imajo sklenjeno pogodbo s cenejšim dobaviteljem, bodo medtem na letni ravni prihranili do 1390 evrov ali do 11 odstotkov, tisti s pogodbami pri srednje dražjih dobaviteljih do 8710 evrov ali do 44 odstotkov, tisti, ki imajo pogodbe z najdražjimi dobavitelji, pa do 13.590 evrov letno, kar lahko predstavlja prihranek do 55 odstotkov, je nanizal Kumer.
Povprečni mali poslovni odjemalci, ki imajo sklenjene pogodbe s cenejšimi dobavitelji, bodo medtem na letni ravni prihranili od 205 do 313 evrov ali 10 odstotkov, vsi mali poslovni odjemalci s pogodbami pri dražjih dobaviteljih pa od 350 do 1420 evrov ali od 11 do 34 odstotkov, je dodal.
V zvezi s srednje velikimi in velikimi odjemalci je ponovil napovedi premierja Roberta Goloba, da jih bodo z ukrepi naslovili posebej, "praktično od primera do primera", in sicer v drugi polovici avgusta ali v prvi polovici septembra.
Minister je spomnil še, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen vsem državam članicam EU priporočila, naj porabo plina do marca zmanjšajo za 15 odstotkov. Vlada je zato pozvala podjetje Plinovodi, naj skupaj z uvozniki zemeljskega plina in infrastrukturnim ministrstvom pripravi akcijski načrt z različnimi scenariji, kako bi lahko do leta 2025 opustili rabo zemeljskega plina ruskega izvora.
"S sprejemanjem ukrepov bomo nadaljevali, tako da bomo imeli že septembra pripravljene vse mehanizme, ki bodo ljudem in tudi gospodarstvu omogočili mirnejšo jesen in zimo," je sklenil Kumer.
Vlada je sicer v preteklih tednih že sprejela več ukrepov za zajezitev energetske draginje. Obnovila je sistem delne regulacije pogonskih goriv na bencinskih servisih zunaj avtocest in začasno odpravila nekatere dajatve, pri elektriki pa je odločila, da bo s 1. septembrom določena najvišja cena, izenačila je tudi obravnavo gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev z upravniki v večstanovanjskih stavbah. Poleg tega se je vlada tudi za elektriko odločila znižati stopnjo DDV z 22 na 9,5 odstotka, podaljšati 50-odstotno znižanje trošarine in za polovico znižati prispevek za obnovljive vire energije.
KOMENTARJI (110)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.