Finančni trgi po super volitvah zaskrbljeni, še posebej zaradi grškega kaosa

Volitve v Grčiji in Franciji so poskrbele za velik preobrat v obeh državah. A finančne trge bolj skrbijo grške.

Grški koalicijski stranki Nova Demokracija in Pasok, ki sta sprejeli drastične varčevalne ukrepe, da bi državo rešili iz hude gospodarske krize, sta na volitvah izgubili veliko podpore. Pasok, pred volitvami najmočnejša stranka, je pristal šele na tretjem mestu, prehitela pa ga je levičarska Siriza, ki odločno nasprotuje varčevalnim ukrepom.

Po mnenju analitika pri banki UBS Stephana Dea bi lahko uspeh Sirize in drugih strank, ki so nasprotovale ukrepom, prisilil EU in Mednarodni denarni sklad v zaustavitev rešilnih sredstev za Grčijo. "Vlada bi kmalu ostala brez sredstev za plačevanje uslužbencev in pokojnin, kar bi pripeljalo do velikih napetosti na finančnih trgih," opozarja Dea.

Tudi če bosta verjetna relativna zmagovalka volitev Nova Demokracija in socialistični Pasok nekako uspela znova oblikovati vladajočo koalicijo, bosta verjetno poskušala zagnati nove pogovore z mednarodno skupnostjo o pogojih rešilnega paketa.

Nekateri analitiki opozarjajo, da se znova krepi možnosti izstopa Grčije iz območja evra. Analitiki banke Berenberg so tako ocenili, da obstaja "40-odstotno tveganje za izstop Grčije v tem letu".

Hollandova zmaga finančne trge skrbi manj kot grški kaos

V Franciji se je z današnjo zmago socialista Francoisa Hollanda na predsedniških volitvah končala 17-letna vladavina desnice. V nasprotju z zmago Francoisa Mitteranda v letu 1981, ki je hudo prizadela trge, pa naj se tokrat kaj takšnega ne bi zgodilo.

Razlog za zaskrbljenost bi lahko bila razhajanja v pogledih med Hollandom in nemško kanclerko Angelo Merkel. Hollande se namreč zavzema za revizijo evropskega fiskalnega pakta, da bi ta vseboval tudi spodbude za rast in krepitev solidarnosti, ne le varčevanja.

Nesoglasja med Francijo in Nemčijo, glavnima motorjema EU, bi lahko privedla do nestabilnosti. Hollande naj bi sicer še drevi poklical Merklovo. Kot pojasnjuje Valerie Plagnol, analitičarka pri Credit Suisse, Hollande najverjetneje ne bo postavljal fiskalnega pakta pod vprašaj, ampak mu zgolj poskušal dodati poglavje o rasti. "Glede tega ni edini v Evropi, ki si tega želi, kar je pomirjujoče," je dodala.

Tudi Merklova, ki odločno zagovarja varčevalne ukrepe, priznava potrebo po strategiji za zagotavljanje gospodarske rasti. V zvezi s tem se v EU pogovarjajo o več predlogih, v kratkem pa gre pričakovati tudi srečanje na vrhu med Parizom in Berlinom. Predvidoma proti koncu maja bo verjetno potekal tudi vrh EU o rasti in zaposlovanju.